ZIMA JE - Brezdomci zahtevajo krizno ukrepanje Mestne občine Koper

Koper potrebuje socialno kuhinjo – topel dom in topel obrok, pravica vseh!

Na današnji novinarski konferenci je predsednica Mestnega odbora SLS Koper Olga Franca opozorila na nezadostnost pomoči socialno ogroženim, še posebej so izpostavili najbolj perečo problematiko brezdomcev in nujnost socialne kuhinje. Po podatkih Rdečega križa Slovenije je v Mestni občini Koper (MOK) med 100 in 150 brezdomcev, po neuradnih podatkih celo do 200.

V letu 2016 je MO Koper od januarja do sredine novembra 2016 kar 1735 osebam nudila izredno socialno pomoč v skupni višini 313.800,00 evrov. 3767 je bilo subvencioniranih najemnikov stanovanj, kar je MO Koper stalo približno 613.500,00 evrov. MOK bi morala že zdavnaj zgraditi mrežo socialne oskrbe, združiti enakovrstne organizacije, društva in zavode pod eno streho in mrežo nato nadgraditi z dejavnostmi, ki so danes povsem nepokrite. Olga Franca, mestna svetnica SLS v MOK je na novinarski konferenci poudarila: »Pravica do varnega bivališča – DO DOMA je ena temeljnih človekovih pravic. Slovenija bi morala biti za vsakogar pravna in socialna država, a vsakodnevno življenje kaže številne vrzeli v zagotavljanju dostojnega življenja socialno ogroženim.

Medtem ko migranti dobijo takoj streho nad glavo in socialno pomoč ter hrano, mnogi obubožani (velikokrat ne po svoji krividi) slovenski državljani spijo pod milim nebom, pod oblaki v teh mrzlih dneh, ko ti mraz seže do zadnje koščice v telesu. Današnje kruto življenje lahko že jutri vsakogar privede do tega, da izgubi vse, družino, premoženje in dostojanstvo in postane brezdomec. Nekateri so od rojstva brez staršev, drugi so deložirani, brezposelni ... izjemno težke življenjske situacije. Brezdomstvo ni sramota, postalo je del naše družbe in samo od sebe ne bo minilo. Potrebni so napori tako lokalne skupnosti kot države in posameznikov, da bi se rešili najtežjih oblik brezdomstva. Nedavno, na seji Mestnega sveta MOK smo slišali iz ust odgovornih, da so brezdomci socialna bomba in da te tematike ne bodo odpirali, zato jo danes odpiramo mi!« Varuhinja človekovih pravic RS Vlasta Nussdorfer v letnem poročilu 2015 (stran 265) navaja: »... število brezdomnih oseb narašča, danes so to celotne družine, nujno je sprejeti strategijo boja proti brezdomnosti, smiselno bi bilo razmisliti o posebnem zakonu o brezdomstvu in z njim urediti tudi področje stanovanjske problematike, ... med resorji manjka kooperativnost, ... pri brezdomnih osebah je lahko kršenih več pravic, nujno je k problematiki pristopiti takoj in z vso odgovornostjo«. Timotej Pirjevec, vodja urada za družbene dejavnosti in razvoj navaja: »MOK formalno nima v pripravi oziroma nima sprejete strategije reševanja brezdomne problematike. MOK sofinancira program Zavetišča za brezdomne osebe z individualno obravnavo Koper, ki ga izvaja OZRK Koper. Program obsega prenočitvene kapacitete in nočno dežurstvo ter sprejemališče za brezdomne osebe, z dnevno obravnavo in terenskim delom. Poleg tega MOK sofinancira tudi druge programe s področja brezdomstva, ki se izvajajo v MO Koper in navaja, da so s problematiko dobro seznanjeni, saj da so v rednih stikih s pristojnimi službami in nevladnimi organizacijami, ki se z brezdomstvom ukvarjajo«.

V mesecu novembru letos si je občinska svetnica Olga Franca ogledala zavetišče za brezdomne za pošto Koper na lokaciji Škocjanskega zatoka skupaj s Timotejem Pirjevcem in predsednico RK Območno združenje Koper Ireno Sirotič Debernardi ter izrekla vso pohvalo zaposlenim in prostovoljcem pri izvajanju programa za brezdomce kot tudi za socialno ogrožene.

»V MO SLS Koper se čutimo dolžne javno opozoriti na prepočasno reševanje pereče problematike brezdomcev in socialno ogroženih v MOK in zahtevati takojšnje ukrepanje,« poudarja Olga Franca.

Občinski svet MOK je 22. 12. 2016 sprejel izrazito investicijsko naravnan proračun za leto 2017 (za investicijske odhodke bo namenjenih 23,2 milijona evrov oz. 40 % izdatkov), v katerem pa ni zaslediti investicij in znatnega povečanja sredstev za razreševanje brezdomske problematike. Ob dejstvu, da je za pomrle palme šel skorajda 1 milijon evrov, za nesojeni 400-metrski stolp 280.000,00 evrov, za pravno zastopanje in svetovanje letno nad pol milijona evrov je nerazumljivo, da MOK ne vidi urgentnega stanja brezdomcev pred svojim nosom, na svojem pragu.

Dejstvo je, da:
- obstoječe zavetišče predstavlja realizacijo le prve faze in da takoj potrebuje celovito nadgradnjo,
- so nastanitvene kapacitete v kontejnerjih absolutno premajhne in nezadostne, zavetišče sprejme le 12 moških in 2 ženski ter je konstantno zasedeno,
- zavetišča nima bivalnika za nastanitev družine,
- zavetišča na neprimernem mestu in potrebuje novo primerno večjo lokacijo ter organizirano kot kamp
- so bivalni kontejnerji lahko le hitra prva rešitev, ne pa primerna dolgoročna življenjska rešitev, časovno bivanje v zavetišču je omejeno na največ 6 mesecev,
- zavetišče potrebuje nadstrešek nad bivalnimi enotami,
- oskrbnina v višini 80 evrov mesečno močno posega v socialne prejemke brezdomca in je absolutno previsoka.

80 evrov predstavlja brezdomcu kar 27,7 % od mesečnih prejemkov brezdomca (npr. socialna pomoč znaša 288 evrov). Za ta denar dobi brezdomec 3,75 m2 površine v kontejnerju in za m2 plačuje kar 22 evrov mesečno! Ob upoštevanju še uporabe tuša, WC in dnevnih prostorov (ki so lepo urejeni) pa njegova uporabnina znaša približno 11 evrov za m2. V službenem najemnem stanovanju Javnega stanovanjskega sklada MOK pa so najemniki še letos plačevali za svoj visoki komfort le 6 evrov za m2!

Torej, kdor ima službo, naj ima še poceni stanovanje?! To je absurd brez primere! Strinjamo se, da bi brezdomci varčevali za bodočo streho nad glavo v višini npr. 20 do 30 evrov, nikakor pa ne podpiramo plačevanje oskrbnine v višini 80 evrov mesečno. Med 15. in 19. uro je zavetišče zaprto!

Zato pozivamo župana in odgovorne na MOK, da:
 takoj sprejmejo brezdomce na pogovor in da takoj pričnejo krizno ukrepati,
 v proračunu za leto 2017 prerazporedijo odhodke iz postavk odnosi z javnostmi in stroški za upravljanje portala e-Koper za nakup najmanj 10 novih bivalnih kontejnerjev kot najnujnejšo začasno rešitev ter jih umestijo v zavetišče,
 povečajo sredstva v proračunu za leto 2017 za kadrovsko delovanje zavetišča in materialne stroške,
 s sredstvi prodanih službenih najemnih stanovanj JSSK v 2017 uredi manjše bivalne enote (garsonjere) za brezdomce in druge socialno ogrožene ter poišče primerne rešitve med praznimi stanovanji, lokali in prodajami na dražbah, kjer obstajajo možnosti poceni nakupov hiš,
 naj v letu 2017 mestnemu svetu predloži v sprejem strategijo reševanja problematike brezdomcev v MOK.

Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020 opredeljuje jasne, konkretne cilje in strategije za doseganje ciljev, temelječe na ugotovitvah, da se število oseb pod nacionalno mejo tveganja revščine povečuje, povečuje se dohodkovna neenakost, porast zasvojenosti, brezdomstvo in podobno. Lokalna raven bi že morala vse oblike pomoči razvijati, ustvarjati mrežo za odpravo socialnih stisk in več javnega denarja nameniti tej problematiki, absolutno mora pokazati več odgovornosti, zainteresiranosti in ukrepati.

V MOK potrebujemo skromne bivalne enote za brezdomce, za pregnane iz družin, saj nimamo materinskega doma, potrebujemo socialno kuhinjo za topel obrok hrane, ki bo vsakomur dostopen. Potrebujemo socialno podjetništvo.
Koper potrebuje socialno kuhinjo v okviru celostne rešitve problematike – primer dobre prakse čez mejo V MO SLS Koper smo si ogledali primer dobre prakse v Trstu (Via del Istria), ki nam je v Kopru lahko za zgled.

Na isti lokaciji se povezano izvajata dve dejavnosti. V Refettoriu je socialna kuhinja, kjer se deli hrana ter se izvajajo interesne dejavnosti, v Hiši Teresiano pa se izvaja predvsem program »resocializacije« z nastanitvenimi kapacitetami.
Refettorio in dnevni center (Centro di urno) sta nastala leta 2008 z namenom pomagati migrantom, azilantom in drugim ljudem v stiski. Šlo je za skromen začetek z delitvijo že pakirane hrane, danes pa se vsa hrana pripravlja dnevno s prilagajanjem strukturi uporabnikov. V dnevnem centru je bilo doslej največ 260 dnevnih obiskov, redno jih prihaja dnevno med 120 in 130 oseb. Koliko brezplačnih obrokov pripada posameznemu upravičencu (ali en ali dva obroka na dan), določi občina. Koriščenje upravičenosti se dnevno verificira. Velja strog režim in verifikacija s pomočjo registra, čakanje v vrstnem redu v dnevnem prostoru, kjer so na voljo revije, knjige in drugi pripomočki.


Obroki so praviloma brez slaščic, na voljo je le sol in voda, posoda je plastična. Kosilo se streže od 11:30 do 13. ure, večerja od 17:30 do 19:45, zatem se center zapre. Poleg zaposlenih delajo v centrih tudi prostovoljci (trije za kosilo in trije za večerjo).
Zunanji upravičenci imajo urejeno nastanitev v hišah, večina v t. i. Karitas hišah, ki imajo od 30 do 40 bivališč. V teh hišah jim je na voljo pomoč pri urejanju dokumentov in drugih zadev. V Casi di accoglienza Teresiano (Hiša Teresiano) je 68 postelj, sobe so dvoposteljne ali štiriposteljne za družine, s skupino kopalnico. V 2. nadstropju so nastanjene samske osebe (moški), v 3. nadstropju pa samski migranti. Zajtrk in malico prejmejo v sobo. Vsi upravičenci morajo čistiti svojo sobo; red in čistoča se nadzorujeta. Center nudi pomoč za zdravljenje, vsi prejmejo zdravstveno izkaznico za brezplačno zdravljenje in pomoč pri urejanju dokumentov.

Pomagajo tudi zobozdravniki prostovoljci. V primeru polne zasedenosti ne odklanjajo prosilcev neposredno, pač pa z njimi opravijo pogovor ter iščejo rešitev. V centru lahko družine ostanejo maksimalno 2 leti, ostali največ tri leta.
Financiranje sloni na Karitasu, ki za osebe brez bivališča prispeva sredstva za stroške bivanja. Občina financira socialno ogrožene prebivalce občine in državljane EU. Center ima pogodbo z občino, od katere prejeme vse podatke o upravičencih in pripadajoče denarno nadomestilo za izvajanje storitev.
Država – Perfectura di Roma financira azilante, zanje plača del fiksnih stroškov. Občina na podlagi liste upravičencev zakupi 35 postelj za vse leto. Izvaja se delovni program za izboljšanje življenjskih navad (pomoč pri odvajanju od alkohola, droge itd.), ki poteka v povezavi s socialno mrežo. Upravičencem, ki so nastanjeni v centru, pomagajo pri iskanju službe, pri sestavi vlog in življenjepisov. Enkrat mesečno obišče center socialna delavka, ki se
seznani z izvajanjem individualnih programov upravičencev in oceno, kdaj bi lahko posamezni upravičenec zapustil center. Veliko upravičencev se zaposli. Za čiščenje skupnih prostorov imajo zunanji čistilni servis, ki čisti 2x na dan. V pralnici lahko upravičenci centra perejo le ob vednosti in navzočnosti zaposlenih v centru.
***

Search