Svetniška vprašanja in odgovori za 29. sejo, 29.03.2018

SVETNIŠKA VRAŠANJA ZA 29. REDNO SEJO MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE KOPER DNE 29. 03. 2018

 Vprašanja postavlja Olga Franca, članica občinskega sveta

1. IZGRADNJA KANALIZACIJE V GAŽONU IN DOKONČANJE POKOPALIŠČA

Krajani Gažona so me seznanili, da v vasi neizmerno smrdi zaradi neurejene kanalizacije, še posebej ob južnem vetru. Prva faza naj bi bila dokončana pred približno desetimi leti in sicer je kanalizacijo dobilo naselje na desni strani vasi, celotna leva stran vasi pa je brez kanalizacije. O načrtovanem zaključku krajani pa žal nimajo nobene informacije.
Vaška kanalizacija se prosto izteka kar po bližnji njivski cesti proti Segašem, onesnažuje sosednjo vas Bandele, da o neužitnem zraku sploh ne govorimo in onesnaževanju okolja.
Zanima me:
- kdaj se je pričela gradnja kanalizacije v Gažonu in kaj je projekt izgradnje obsegal,
- kakšen je plan izgradnje kanalizacija za celotno vas in bližnja naselja,
- ali je pridobljeno gradbeno dovoljenje za vse faze izgradnje,
- koliko sredstev je bilo investirano in kdo je bil izvajalec del ter višina sredstev ki je potrebna za zaključek izgradnje,
- ali so si pristojni na MOK in Marjetici d.o.o. kdaj ogledali izpuste odpadnih voda ob cesti in kaj so ukrenili,
- kakšno ureditev kanalizacije ima dom upokojencev v Gažonu,

ODGOVOR: Gradnja kanalizacije v Gažonu se je pričela v letu 2004 in nadaljevala v letih 2005 in 2006. Projekt je obsegal gradnjo tudi črpališča Č1 z dostopno potjo. V prvi fazi (letih 2004-2006) je bilo zgrajeno kanalizacijsko omrežje vzhodnega dela Gažona, ki gravitira na črpališče Č1 v vrednosti (494.839,44 EUR brez DDV + 424.433,91 EUR brez DDV), SKUPAJ 919.272,00 EUR. Izvajalec del v letu 2004 je bilo podjetje Grafist, d.o.o., v letu 2005 in 2006 pa podjetje Adriaing, d.o.o. Ocenjena vrednost za zaključitev investicije znaša cca 2.300.000,00 EUR (brez DDV). Gradbeno dovoljenje št. 351-956/99, z dne 30.1.2003, je bilo pridobljeno za celotno naselje Gažon vključno z dvema črpališčema, vendar je potrebno PZI projekt novelirati glede na novo stanje na terenu in morebitno povečanje števila priključkov ter dopolniti projekt črpališča s sedaj uporabnim sistemom daljinskega vodenja in nadzora.

Podatki glede stanja opremljenosti odvajanja in čiščenja odpadnih vod v Gažonu:
- število priključkov na javno kanalizacijsko omrežje 84
- število greznic 56
- število MKČN 1
- brez čiščenja in odvajanja 3
- neurejeni priključki (stara vaška kanalizacija) 6

Potrebno se je zavedati, da Mestna občina Koper v zadnjih letih pospešeno izvaja izgradnjo manjkajoče fekalne kanalizacije po posameznih aglomeracijah na celotnem območju MOK. Prioritete so že vnaprej določene, obveznost MOK pa je, da najprej zagotovi izgradnjo fekalnega omrežja v aglomeracijah, ki presegajo 2.000 PE, šele nato pristopi k ureditvi drugih območij, med katerimi je nedvomno tudi območje Gažona.

Sicer je koprski občini in Marjetici Koper poznan problem »vaške kanalizacije«, ki se izteka v smeri Srgašev dolvodno. Gre za 6 objektov, ki nimajo pravilno izvedenih greznic, s čemer obremenjujejo okolico. V zvezi s tem bomo ustrezno ukrepali. Tem priključkom gre prišteti še ostale izpuste iz obstoječih greznic, ki dodatno obremenjujejo omenjeni teren. Stanje se je bistveno izboljšalo po sprejetju novega odloka, po katerem upravljavec kanalizacije, Marjetica Koper, redno izvaja praznjenje greznic tistim, ki še niso priključeni na kanalizacijski sistem. Tako so na Gažonu greznice nazadnje praznili v aprilu in maju 2015, novo praznjenje sledi v aprilu in maju letos. Dom upokojencev »Danica« ima urejeno malo komunalno čistilno napravo (MKČN).

2. DOKONČANJE POKOPALIŠČA V GAŽONU

Krajanom je bila obljubljena izgradnja nove kapelice in obnova severnega dela zidu pokopališča že pred leti.
Zanima me:
- kdaj bo izvedena sanacija severnega dela zidu,
- koliko znaša predračunska cena sanacije,
- ali ima MOK projekt za izgradnjo nove kapelice, kdaj je bil narejen in kakšna je predračunska cena izgradnje,
- kdaj se bo pričela gradnja kapelice.

ODGOVOR: Severni zid starega pokopališča je bil delno saniran že ob širitvi pokopališča in zato njegova sanacija za enkrat ni predvidena. Mestna občina Koper razpolaga z idejno zasnovo nove mrliške vežice ne pa z oceno vrednosti investicije. Gradnja nove vežice na pokopališču v Gažonu še ni umeščena v načrte razvojnih programov.

3. UREJANJE SLUŽNOSTI IN ODŠKODNINE ZA SLUŽNOSTI

V primerih prehoda komunalnih vodov (vodovod, plin, elektrika, kanalizacija, optika,...) ali poti preko zemljišč v zasebni lasti mora občina urediti služnostne pravice z vpisom na predmetno nepremičnino. V nasprotnem primeru, ko zasebnik zaprosi občino za služnost preko zemljišča v lasti občine, ravno tako se urejuje služnostne pravice.
Zanima me:
- na kakšen način občina določa višino odškodnin za služnosti,
- kateri akt ureja odškodnine za služnosti in kakšni so kriterije za določitev odškodnin,
- ali ima občina urejene vse služnosti, kje niso urejene (naselja) in zakaj ne,
- koliko služnosti in s kom je občina podelila ali je uredila v svojo korist brez odškodnine,
- ali občina uporablja enak pristop do pravnih in fizičnih oseb pri urejanju služnosti in določanju odškodnin.

ODGOVOR: Skladno z določilom 18. člena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti se odškodnina za služnost določi na podlagi cenitve sodnega cenilca v primerih,ko letna odškodnina presega 10.000 €, sicer pa izkustveno, po formuli F1*F2*P*V (F1 - faktor obremenitve – s katerim se upošteva vrsto obremenitve npr. po stavbnem zemljišču je 0,3 po že obstoječi cesti je 0,2 F2 - faktor obremenitve za čas trajanja služnosti od 1-99 let 0,01-1, P - površina obremenitve v m2 V- vrednost zemljišča/m2, ki je odvisen od posameznega območja).

Odškodnine ureja Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti.

Ne, občina nima urejenih vseh služnosti, in sicer niso urejene posamezne služnosti tam, kjer se je gradila gospodarska javna infrastruktura pred tem, ko je občina postala lastnik komunalne infrastrukture (dne 31.12.2009 so infrastrukturni objekti, naprave oziroma omrežja, ki so bila namenjena za izvajanje gospodarskih javnih služb (GJS) in so bila v lasti izvajalcev gospodarskih javnih služb postali lastnina občine (oziroma države), izvajalci GJS pa so postali upravljavci (v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (Url RS, št. 42/06, 10/08 in 68/08)). Po tem datumu je vodenje investicij v gospodarsko javno infrastrukturo v pristojnosti občin in ne več izvajalca gospodarske javne službe) in kadar je bilo za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo komunalne infrastrukture na zemljiščih v zasebni lasti dovolj soglasje lastnika, ki ni bilo overjeno in vpisano v Zemljiško knjigo.

Tekom urejanja premoženjskopravnih razmerij se, kadar se ugotovi neurejena razmerja (nevpisane služnosti), z lastniki po čigar zemljiščih poteka v preteklosti zgrajena komunalna infrastruktura, sklepajo Pogodbe o ustanovitvi služnosti za vzdrževanje, rekonstrukcijo in upravljanje že zgrajenih komunalnih vodov. Skladno z Zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti lahko občina podeli neodplačno služnost v korist države, če se služnost ustanavlja za namen graditve ali vzdrževanja gospodarske javne infrastrukture in skladno z Energetskim zakonom, ki določa, da je služnost za izgradnjo energetskega omrežja v javno korist in zato brezplačna.
Občina ureja v svojo korist brez odškodnine služnosti v javno korist za izgradnjo komunalne
infrastrukture – kanalizacije, vodovoda. Da. Občina uporablja enak pristop do pravnih in fizičnih oseb pri urejanju služnosti in določanju odškodnin.

4. POŠKODOVANE AZBESTNE STREŠNE KRITINE

TEHNO Beton, podjetje za proizvodnjo, trgovino in svetovanje v gradbeništvu d.o.o., Dekani 220, Dekani je prenehalo obratovati. Del objektov vidno proprada. Propada (razpokana, razcefrana ...) tudi azbestna strešna kritina, ki je zdravju škodljiva. Tudi v samem mestnem jedru v Kopru nasproti pristanišča je vidno poškodovana azbestna kritina na starem objektu.

Zanima me:
- ali ima občina vzpostavljeno evidenco objektov z azbestno kritino,
- kaj namerava ukreniti v zvezi z zaščito zdravja prebivalcev,
- ali so sproženi ustrezni postopki za sanacijo in kakšne možnosti občina ima,
- kaj občinam nalaga zakonodaja na tem področju. 

5. NAKUP HOTELA KOPER

V letošnjem proračunu (2018) je občina planirala 2,7 mio EUR za nakup Hotela Koper.

Zanima me:
– v kakšni fazi je postopek nakupa Hotela Koper,
– kateri stroški so nastali na tem projektu doslej v breme MOK (vrsta stroška, višina in datum nakazila, prejemnik),
– kakšna je strategija MOK v letu 2018 na tem projektu.

ODGOVOR: V teku je pravdni postopek za ugotovitev lastninske pravice in izstavitev zemljiškoknjižne listine.
Do sedaj so nastali stroški odvetniškega zastopanja in sicer:
- odvetniška pisarna Mirko Bandelj:
o tožba, predlog za izdajo zač. odredbe, izdatki za stranko, taksa; 2.600,31 €; plačano 29.3.2016;
o 2. prip. vloga 856,77 €; plačano 8.7.2016;
o priprava odgovora na vlogo tožene stranke 428,39 €; plačano 1.7.2016;
o dopolnitev navedb v post. začasne odredbe in narok za začasno odredbo 1.268,36 €; plačano 4.7.2016;

- odvetnica Nina Cek Perhavec ; pritožba in materialni stroški; 1.724,74 €; plačano 6.12.2017

Po pridobitvi lastninske pravice na navedenem objektu ostaja strategija oz. vizija Mestne občine Koper nespremenjena - namen pridobitve objekta Hotel Koper je povezan s turističnim razvojem mesta Koper v smislu, da bi se v objektu izvajala izobraževanja in predvsem praktični pouk vsebin s področja turizma in gostinstva, v povezavi s srednjimi in visokimi šolami, ki izvajajo tovrstne študije. Imel bi značaj učnega centra, poleg tega bi se del objekta namenil za nastanitev gostujočih profesorjev in strokovnjakov. V primeru prostorskih zmožnosti oziroma morebitni nadzidavi bi se uredila tudi stanovanja oz. morebitne dodatne dejavnosti.

6. NOV VRTEC DEKANI

Načrtovano je, da bo otvoritev novega prepotrebnega vrtca v Dekanih, ki se gradi ob Osnovni šoli Dekani, v mesecu avgustu.
Zanima me:
- ali gradnja in druge aktivnosti potekajo skladno s terminskim načrtom,
- kakšen je vpis otrok za prihodnje šolsko leto v vrtec,
- kateri stroški so bili doslej poravnani na tem projektu, kdaj, prejemnik in višina.

ODGOVOR: Gradnja in druge aktivnosti na projektu novogradnje vrtca v Dekanih potekajo
skladno s terminskim planom. Pregled plačil izvedenih na projektu s strani Mestne občine Koper. Na podlagi podatkov iz zaključka vpisa otrok v vrtce v Mestni občini Koper za šolsko leto 2018/2019 izhaja, da je prispelo 32 vlog za vključitev v vrtec pri OŠ Dekani od tega 23 vlog za enoto Dekani. Od teh 23 otrok 18 otrok izpolnjuje starostni pogoj za vstop v vrtec s 1.9.2018. Ostalih 5 otrok pa čaka za medletno vključitev (1 oktobra, 1 novembra, 1 decembra in 2 za
vključitev leta 2019).

7. PLAČEVANJE KOMUNALNIH ODPADKOV S STRANI KRAJEVNIH SKUPNOSTI (KS)

Zanima me:
- katere KS redno plačujejo račune za odvoz komunalnih odpakov in katere ne ter vzrok (oprostitve, neplačniki ....)
- koliko znaša višina enomesečnega računa za posamezno KS in na kateri osnovi je strošek določen,
- kdaj so bile podpisane pogodbe med KS in Marjetico d.o.o. s posamezno KS,
- ali je prišlo do spremembe višine stroška za odvoz komunalnih odpadkov v zadnjih petih letih, kdaj in za koliko.

ODGOVOR: Vse KS so vključene v sistem plačevanja storitev ravnanja s komunalnimi odpadki. V primeru, da storitve niso plačane v predvidenih rokih se pristopi k uvedbi postopkov za
izterjavo skladno z zakonodajo. Strošek plačila storitev odvoza odpadkov se plačuje skladno z veljavnim Pravilnikom o tarifnem sistemu za obračun storitev javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki (Ur. list RS, št. 111/2013). Strošek smetarine znaša 31,02 euro mesečno (240 l posoda) oz. 15,53 euro mesečno (120 l posoda). Pogodbe so bile popisane v različnih časovnih obdobjih in sicer od leta 2003 do vključno 2017. Stroški odvoza komunalnih odpadkov se obračunavajo skladno z veljavnim cenikom.

8. PLAČEVANJE KOMUNALNIH ODPADKOV – NOVE PRAVNE OSEBE

SLS Koper je s strani Marjetice Koper prejela 21. 3. 2018 Pogodbo o ravnanju z odpadki brez spremenega dopisa. Z odločbo se odmerja cena za odvoz komunalnih odpadkov. Odločbo smo zavrnili, saj nismo najemnik prostorov.
Zanima me:
- kako Marjetica Koper d.o.o. vrši nadzor nad registracijo pravnih oseb, ki so zavezanci za plačilo odvoza komunalnih odpadkov,
- kate baze podatkov uporablja in kako ažurno dela poizvedbe (SLS Koper je prejel odločbo po štirih letih),
- koliko je izgubljenega prihodka na morebitni račun neažurnosti,
- koliko novih zavezancev je prejele v letu 2017 odločbe (po mesecih) in kakšen je skupni znesek zaračunanih stroškov odvoza odpadkov.

ODGOVOR: Skladno z 23. členom Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki Ur.l.RS, št. 106/2012 so uporabniki – pravne osebe dolžne pred pričetkom poslovanja skleniti pogodbo o ravnanju s komunalnimi odpadki. Nadzor vršimo s terenskim ogledom sistematično po posameznih lokacijah – ulicah, naseljih itd., in na osnovi informacij, ki jih prejmemo. Za nadzor in poizvedbe uporabljamo evidence Ajpes, BIZI, GURS, Geopedija, Zemljiška
knjiga...
Glede na oblikovanje in kadrovsko zasedbo službe za nadzor uporabnikov komunalnih storitev ocenjujemo, da izpada prihodkov v primerjavi s preteklostjo praktično ni, če pa že je je v bistveno manjši meri kot v preteklih letih.
V letu 2017 smo v evidenco plačevanja storitev ravnanja s komunalnimi odpadki vključili s pogodbami 172 pravnih oseb. Izdelanih je bilo 565 pogodb, ki vključujejo nove plačnike, spremembe naslovov, ukinitev pravnih oseb itd.

9. VZDRŽEVANJE GOZDNIH POTI IN ODTOKOV VODE

Že dlje časa so odtočni kanali na sprehajalni gozdni krožni poti iz Dekanov proti Tinjanu (Goli hrib) popolnoma ali delno zasipani. Tako voda ob deževjih uničuje že dotrajano in sanacije potrebno gozdno pot, ki je hkrati tudi lepa sprehajalna pot.

Zanima me:
- kdo je odgovoren za vzdrževanje gozdnih poti in hkrati za urejenost odtočnih cevi (kanalet..),
- kdaj bodo zasipane odtočne cevi na tej poti primerno očiščene,
- kdaj bo navedena gozdna pot sanirana.

10. INVESTIRANJE V PARKIRIŠČA V MOK

Zanima me:
- koliko namenske takse je bilo zbrane iz naslova parkirišč v MO Koper v zadnjih petih letih (po posameznem letu),
- kako so bila ta namenska sredstva porabljena – po posamezni investiciji strani MOK,
- ali je v parkirišča vlagala tudi Marjetica d.o.o., kdaj, koliko in za katero parkirišče. 

ODGOVOR: Iz naslova parkirišč, s katerimi upravlja Marjetica Koper, je bilo v letu 2016 pridobljenih 454.140,30 € sredstev. Enaka vrednost je bila tudi v letu 2017.
Takse so prihodek proračuna.
Vlaganja v parkirišča so bila opravljena tudi s strani Marjetice Koper in sicer:
- Ureditev parkirišča na tržnici - makadamsko parkirišče v vrednosti 31.483,34 EUR, leto 2015;
- Panelna ograja ob parkirišču med stadionom Bonifika in parkiriščem, nabavna vrednost 7.919,10 EUR, leto 2016;
- Sanitarni kontejner na parkirišču za stadionom, nabavna vrednost 31.537,55 EUR, leto 2016;
- Garažna hiša Arena Bonifika, sredstva v višini 35.653,76 EUR, leto 2016;
- Garažna hiša osnovna šola Koper, sredstva v višini 36.182,28 EUR, leto 2015
- Vlaganja v lastna OS, razna programska oprema, pisarniški material, tiskalniki ...

Poleg navedenih vlaganj upravljavec parkirišč (Marjetica Koper) financira tudi izvajanje vseh rednih vzdrževalnih del, vključno z obnovo vertikalne in horizontalne prometne signalizacije (barvanje in označevanje parkirnih mest ...).

11. TEMATSKE POTI IN NJIHOVO VZDRŽEVANJE

Mestna občina Koper vsaj od leta 1997 načrtno skrbi za razvoj tematskih poti na svojem območju. Nekaj projektov:
• Projekti Phare CBC (s koordinatorstvom občine Koper) s pomočjo zunanjih sodelavcev in inštitucij ter ministrstev.
• Projekt Parenzana – pot zdravja in prijateljstva se je začel 3. aprila 2006 in končal 3. junija 2008. Glavni cilji projekta so bili revitalizacija nekdanje železniške proge Parenzane, integrirana turistična ponudba in dolgoročno čezmejno sodelovanje.
• Leta 2009 je bilo prijavljeno in odobreno nadaljevanje projekta v okviru programa IPA CBC SI-HR 2007-2013 z nazivom PARENZANA II – Ponovna oživitev poti zdravja in prijateljstva.
• Zaradi odličnih rezultatov predhodnih dveh projektov in pomena Parenzane kot žile utripalnice turizma v severozahodni Istri, je bila nekdanja železnica ponovno prijavljena na Operativni program IPA Slovenija-Hrvaška 2007-2013, z nazivom Parenzana Magic.
• Leta 2012 je MOK v okviru čezmejnega projekta REVITAS I označila niz konjeniških, kolesarskih in pešpoti po Slovenski Istri (značilne rumene tablice na podeželju).
• Projekt »TEMATSKE POTI PO SLOVENSKI ISTRI« iz programa razvoja podeželja RS 2007 – 2013 je prinesel tudi spletno aplikacijo Poti Slovenske Istre, ki je dosegljiva na spletni strani portoroz.si in etana.si/traven.
• Leta 2012 je bila svečano odprta Evropska pešpot E12, ki gre skozi Italijo, prečka Slovenijo od Škofij do Sečovelj in se nadaljuje na Hrvaško.
• BICY – Centralna Evropa 2012 je prek RRC Koper prinesla tudi sredstva za gradnjo nekaj novih odsekov kolesarskih poti v občini.
• Adriabike 2013. Partnerji so v štirih letih uredili oziroma obnovili kolesarsko infrastrukturo na območju Gorenjske, Primorske, Furlanije-Julijske krajine, Veneta in Emilije-Romanje v znesku 1,7 milijona evrov.
• Leta 2017 je MOK dala izdelati ažurno stanje kolesarskih poti, njihovo talno označevanje v naravi in izdelavo prospekta.
To je nepopolni pregled nad projekti, ki so se ukvarjali s tematskimi potmi na področju MOK.
Neodvisno od MOK ima seveda še daljšo tradicijo Obalno planinsko društvo, ki bo naslednje leto slavilo 70 letnico ustanovitve, letos pa 61 letnico izgradnje priljubljene Tumove koče na Slavniku. Planinske poti so že desetletja vzorno markirane. Obalno planinsko društvo skrbi za del Slovenske planinske transverzale, ki se zaključi v Ankaranu in tudi za del Evropske pešpoti E1, ki preči območje Slovenske Istre.
Dejstva
• V tematske poti na področju Mestne občine Koper je bilo v zadnjih dvajsetih letih fizično vloženo milijon in več evrov (in nekajkrat večja vsota pa za mehke vsebine), mnogo prostovoljnega dela (nikjer ovrednotenega) in veliko organizacijskega dela.
• Tematske poti v MOK so dolge 260 km.
• Na večjem delu občine je to edina razpoložljiva turistična infrastruktura.
• V letu 2017 je za njihovo vzdrževanje prejelo Obalno planinsko društvo 13.000 EUR ter še 8.000 za dela na poti Parenzana.
Ugotavljam, da se za naložbe velikostnega razreda milijon evrov namenja komaj 2% za vzdrževanje ob naravnih danostih, ki lahko določeno pot v desetih letih povsem uničijo. Prosim, da me odgovori prepričajo povsem v nasprotno.
Zato me zanima:
• koliko sredstev je je MOK v zadnjih petih letih namenila za vzdrževanje bogastva tematskih poti in koliko bo v tekočem letu 2018,
• kdo v organih MOK vodi politiko in strategijo razvoja tematskih poti,
• kje je poslovni načrt za izkoriščanje bogastva tematskih poti v tako izrazito podjetniško naravnani občini Koper,
• zakaj za tematske poti na področju MOK ni sistemske rešitve in financiranja njihovega vzdrževanja.

ODGOVOR: V tekočem letu občina načrtuje za vzdrževanje tematskih poti najmanj 15.000,00 EUR, saj je aktivnost vključena v projekt Uživajmo podeželje II, ki ga je Mestna občina Koper, skupaj z Občino Piran, Izola in Ankaran prijavila v lanskem letu na razpis Las Istre. Dodatno bo v letu 2018 občina namenila sredstva tudi za promocijo tematskih poti in sicer za ponatis kataloga tematskih poti, po katerim je veliko povpraševanja.
V zadnjih petih letih je samo Obalnemu planinskemu društvu Koper Mestna občina Koper namenila nekaj manj kot 70.000,00 EUR, kar je v večini šlo za stroške vzdrževanja in čiščenja tematskih poti. Poleg tega je občina sredstva za vzdrževanje, čiščenje, kot tudi za vzpostavitev tematskih poti namenila bistveno več sredstev, vendar jih zaradi prepletenosti različnih uradov/služb v okviru občinske uprave ne vodi na enotnih postavkah, zato je številko težko
določiti.
Politiko razvoja tematskih poti vodi občinska uprava Mestne občine Koper. V okviru slednjega se področja dela prekrivajo med različnimi uradi, ki med seboj usklajeno delujejo, to so predvsem Urad za okolje in prostor, Urad za gospodarske javne službe in promet, Urad za splošne zadeve (preko službe za krajevne skupnosti), Urad za družbene dejavnosti in razvoj (preko projektne pisarne) in Turistična organizacija Koper. Dodatno ima pomembno vlogo tudi
Občinski inšpektorat, predvsem v smeri nadzora.
Menimo, da poslovni načrt za izkoriščanje bogastva tematskih poti ni potreben, saj je področje tematskih poti podrobneje opredeljeno v Strategiji razvoja in trženja turizma v Mestni občini Koper do leta 2025. Poleg v strategiji, so tematske poti še dodatno opredeljene v Celostni prometni strategiji Mestne občine Koper in v drugih razvojnih dokumentih občine, regije in tudi države. Dodatno bomo temelje za še boljše izkoriščanje danosti in potencialov, ki jih nudijo
tematske poti, vzpostavili z izvedbo aktivnosti, ki jih podrobneje navajamo v odgovoru na naslednje vprašanje.

Ne drži, da vzdrževanje tematskih poti na Mestni občini Koper sistematično ni urejeno, zagotovo pa obstajajo možne izboljšave, ki jih bomo dosegli z izvedbo v nadaljevanju predstavljenih aktivnosti.
Vsako leto Mestna občina Koper poskrbi za vzdrževanje tematskih poti, bodisi preko sofinanciranja delovanja turističnih ter drugih društev in krajevnih skupnosti, ki vzdržujejo del poti na območju delovanja, ki ga pokrivajo. Ob tem poti pregleda in jih analizira ter morebitne pomanjkljivosti odpravi (npr. zamenjava označevalnih tabel, dodatna vzdrževalna dela, dotisk promocijskega materiala za označene poti itd.). Dodatno naroči vzdrževanje tematskih poti
Obalnemu planinskemu društvu, Kolesarskemu društvu Raketa in Javnemu podjetju Marjetica Koper, d.o.o. itd. Zadnja leta opažamo, da posamezna društva na podeželju Mestne občine Koper kar sama označujejo različne tematske poti, brez soglasja Mestne občine Koper in brez pridobitve ustreznih dovoljenj. Slednje je potrebno spodbujati, vendar pa istočasno regulirati. Veliko tematskih se tudi prepleta med občinami v slovenski Istri, torej potekajo tudi po območju občin Ankaran, Izola in Piran. Slednje zahteva širši koncept ureditve tematskih poti. Ker se vse štiri istrske občine zavedamo pomembnosti tega področja, smo v partnerstvu prijavili skupen projekt Uživajmo podeželje II na razpis LAS Istre, v okviru katerega bomo skupaj izdelali naslednje vsebine:
- Pravilnik o tematskih poteh na območju občin Koper, Izola, Piran in Ankaran (ureditev kolesarskih, pohodnih, učnih in drugih poti; vzpostavitev enotne signalizacije in markiranja poti; opredelitev sankcije za neupoštevanje dikcij pravilnika itd.);
- Register tematskih poti občin Koper, Izola, Piran in Ankaran (popis stanja na terenu ter skladno z dobljenimi rezultati ugotoviti potrebne izboljšave);
- Načrt upravljanja in vzdrževanja tematskih poti na območju občin Koper, Izola, Piran in Ankaran (načrt bo izdelan na osnovi pravilnika in registra in bo podrobno opredelil odgovornost vzdrževanja za vsako tematsko pot, terminski plan potrebnega čiščenja/vzdrževanja itd.). Poleg izdelave navedenih dokumentov projekt Uživajmo podeželje II zajema tudi stroške za vzdrževanje in čiščenje obstoječih tematskih poti, stroške za njihovo promocijo, kot tudi
stroške za vzpostavitev novih tematskih poti.
Končni cilj predstavljenih aktivnosti je enotna ureditev označevanja poti v vseh istrskih občinah in postavitev temeljev za njihovo aktivnejše povezovanje, njihovo nadgradnjo ter posledično okrepiti ponudbo na podeželju Istre. Vse aktivnosti se bodo seveda izvajale v sozvočju z naravo in na osnovi trajnostnih načel razvoja.

12. KULTURNI TURIZEM

Destinacija Koper je v letu 2017 prejela laskavi naziv Evropske destinacije odličnosti za kulturni turizem, leto 2018 pa je razglašeno za Evropsko leto kulturne dediščine (http://www.regionalobala.si/novica/koper-s-svojo-znamko-stevilni-dogodki-ob-evropskem-letu-kulturne-dediscine).
Ob tolikšnem dajanju pozornosti kulturni dediščini in njeni učinkoviti izrabi prek kulturnega turizma me bode v oči propadanje mestnega tkiva, ki je nedavno kulminiralo v rušenju edine visoke in 400 let stare renesančne palače Longo. To pa še ni vse. Propada Servitski samostan, palača Totto, srednjeveška meščanska hiša na Tovarniški 2/Božičevi 1, palača Bassegio, neogotska hiša v Čevljarski ulici, hiše na barbakanah v Kidričevi ulici, patriarhov stolp. Spisek pa še zdaleč ni popoln. Negospodarne in neprimerne rabe okoli 65 zaščitenih objektov v mestnem jedru Kopra niti ne omenjam. Preseneča me, da je kaj takšnega mogoče »prodati« pod Evropsko destinacijo odličnosti za kulturni turizem.
Po drugi strani se turizem v Kopru oprijema zgolj klasičnih pristopov, kot je npr. Turistični informacijski center in kakšnega malo bolj inovativnega produkta kot je npr. Kartica Kopra.
Zato postavljam dvoje vprašanj:
- kakšni so bili argumenti MOK v prijavi za naziv Evropske destinacije odličnosti za kulturni turizem in
- s kakšnimi konkretnimi turističnimi produkti s področja kulturnega turizma razpolaga danes mesto Koper? Prosim za taksativno navajanje.

ODGOVOR: Žalosti nas, da nekateri občani, med katerimi so tudi občinski svetniki ne poznajo kulturne ponudbe Mestne občine Koper, ko bi morali biti prav oni eni izmed promotorjev. Taka negativna »politična« kampanja samo škodi Mestni občini Koper in posledično turističnemu gospodarstvu, ki deluje na območju občine. Menimo, da bi bilo veliko bolj produktivno, če bi tudi občinski svetniki vsaj delček svojega časa, namesto nekonstruktivnim kritikam, namenili oblikovanju novih in zanimivih turističnih produktov. V občinski upravi vsako dobronamerno pobudo in prizadevanja z veseljem sprejmemo prav tako pa tudi aktivno vključevaje in pomoč občinskih svetnikov. Resnično nas žalosti, da se občinski svetniki sprašujejo o »utemeljenosti« prejema nagrade, namesto, da bi bili nanjo ponosni.
Prilagamo prijavo Mestne občine Koper na razpis za pridobitev naziva Evropske destinacije odličnosti, kjer so »evidentirani« argumenti Mestne občine Koper za prijavo. Poleg tega občina razpolaga z registrom kulturne dediščine na območju Mestne občine Koper, kjer je pred ključne znamenitosti postavila tudi informativno tablo z opisom posamezne znamenitosti. Za slednje je izdelala tudi poseben vodnik, ki je na voljo v Turistično-informacijskem centru Koper. Za ponudbo kulturnega turizma na območju Mestne občine Koper pa se gre zahvaliti tudi lokalnim turističnim agencijam, ki tovrstne ponudbe tudi aktivno tržijo, upravljavcem kulturne dediščine (muzeji, zbirke, hiše, galerije ...), kulturnim ustanovam, kulturnim in drugim društvom, organizatorjem kulturnih prireditev in številnim kulturnim ustvarjalcem.
Obenem je Mestna občina Koper v letu 2017 objavila javni razpis za subvencioniranje obnov fasad in streh v starem mestnem jedru Kopra ter v ta namen razpisala 50.000 € proračunskih sredstev, kar je primerljivo z ostalimi slovenskimi občinami. Seveda so možnosti za izboljšave možne, slednje bodo vedno možne, potrebno pa je gledati tudi na aktivnosti, ki so jih Mestna občina Koper in številne druge organizacije in posamezniki, izvedli in ne samo tiste, ki jih
niso. To je objektivni pristop.
Nekaj konkretnih turističnih produktov s področja kulturnega turizma je navedenih v priloženi prijavnici Mestne občine Koper za prijavo na razpis za prejem naziva Evropske destinacije odličnosti. Ker pa je bilo število znakov omejeno, se vsega v prijavnico žal ni dalo vključiti. Več teh je objavljenih in predstavljenih na www.koper.si.

13. KULTURNA DEDIŠČINA

MO Koper je kandidirala za Evropsko prestolnico kulture leta 2012. Pred časom pa smo bili priča rušenja palače Longo, http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/tudi-koper-bi-bil-prestolnica-kulture/149391.
Zanima me:
- kako občina sprejema rušenje te kulturne dediščine in kje vidi del svoje odgovornosti,
- kako občina gleda na podobne »kandidatke« iz vprašanja 12,
- ali se kdo v administraciji občine Koper smatra za objektivno odgovornega za uničevanje kulturne dediščine mesta,
- ali MOK razpolaga s programom upravljanja bogate kulturne dediščine mesta Koper in kakšno strategijo izvaja pri tem,
- kaj bo MOK naredila s palačami, ki jih bo njena administracija zapustila po izgradnji nove občinske upravne stavbe na obrobju mesta.

ODGOVOR: Odgovor v povezavi s kulturno dediščino je bil posredovan že na eni izmed prejšnjih sej, prav tako pa se na isto problematiko delno nanašajo tudi odgovori pod zaporedno št. 12 (kulturni turizem). 

14. PREDLOG ZA UREDITEV POMOŽNE POTI V SOČERGI

Bliža se turistična sezone, ki po nekaterih informacijah obeta velike zastoje na meji, podobne ali večje od tistih, ki so se zgodili v dneh lanske turistične sezone, ko so mejni organi dobesedno upoštevali pravila mejne kontrole na šengenski meji. Prebivalci dolenje Sočerge oziroma vasi pod Sočergo so takrat potrebovali tudi do ene ure in pol, da so lahko v koloni, ki je čakala pred mejnim prehodom, prišli do odcepa do vasi dolenjščine in do doma.
Hkrati imamo informacijo, da bo DRSI še pred glavno sezono rekonstruirala cesto od objekta mejnega prehoda Sočerga, pa do državne meje, pri čemer bodo »proizvedli« velike količine asfaltnega drobljenca.
Predlagamo, da:
- se ta drobljenec rastrese po trasi nekdanje Avstro ogrske ceste od gostilne v Sočergi do odcepa za Pisare in druge vasi Dolenjščine. Ta cesta je še danes dobro utrjena in bi pred nasutjem asfaltnega drobljenca potrebovala predvsem nekaj kanalet za odvajanje meteorne vode ob deževjih, da jo slednje ne bi poškodovalo.
- bi z asfaltnim drobljencem nasuli »rezervni« cestni izhod iz Dolenjščine na glavno cesto Sočerga – mejni prehod.
Naj omenim, da se za naložbe v ozkem obmejnem pasu, kamor sodi tudi predmetna zadeva, lahko koristijo sredstva, ki jih je država Slovenija dobila za urejanje šengenske meje in niso breme proračuna MOK.
Mestno občino Koper bremeni samo naklonjeno stališče do predmetne pobude in do razvoja perifernih delov občine.
Sprašujem tudi, kateri organ občine Koper bi moral na to pobudo odreagirati in usklajevati dejanja mestne občine Koper.

ODGOVOR: Trasa navedene »avstro-ogrske« ceste zemljiškoknjižno ni urejena. Poleg tega pa ureditev te ceste za javni promet terja bistveno večja vlaganja in izvedbo posegov, tudi z ureditvijo priključevanja na državno cesto in s tem vezanega soglasja upravljavca.
Skladno z novo Uredbo o zelenem javnem naročanju, se pri obnovi ceste mora upoštevati zahteva, da se pri gradnji vozišča reciklirani asfaltni granulat (rezkanec), ki je nastal ob prenovi te ceste ali je iz drugega vira uporabi prioritetno za gradnjo novih bitumiziranih zmesi v količini, ki je potrebna. Ponudnik mora k ponudbi priložiti izjavo, da bo pri gradnji izpolnil to
zahtevo. To pomeni, da se bo eventuelno pridobljeni rezkanec prioritetno vgradil na prenovljeni državni cesti. Potrebno je poudariti, da mora vsaka javna cesta, ki se preda v promet izpolnjevati zakonske zahteve glede varnosti in urejenosti, ne zgolj izvedbo z »olepševalnimi«, cenovno ugodnimi rešitvami. Službe Mestne občine Koper tekoče spremljajo in izkoriščajo vse možnosti pridobivanja dodatnih nepovratnih sredstev za investicije in vzdrževanje občinske infrastrukture.

15. PROFESIONALIZACIJA DELA KRAJEVNIH SKUPNOSTI – TAJNICE

V letu 2016 sem opozorila na ponekod neustrezno delo tajnic krajevnih skupnosti. Njihovo delo je potrebno profesionalizirat. Ponekod delajo kar od doma in jih v času uradnih ur ni v pisarni. Nekatere delajo pogodbeno (so že upokojene), druge redno. Problem je v komunikaciji, morda pa prihaja celo do kršenja delovnih obveznosti.
Občina je že predlagala, da bi profesionalizirala delo tajništev in pri sebi zaposlila osebe, ki bi pokrivale po več KS in to profesionalno. Ta pobuda se je zgubila nekje.
Zanima me:
- katere aktivnosti je MOK na tem področju izpeljala v letu 2017 in 2018,
- kakšna bo bodoča slika dela KS pod okriljem MOK?
- kakšna je zamisel ureditve zaposlovanja tajnic in kdo jim bo nalogodajalec
- večje KS nedvomno potrebujeno tajnice s kompetencami poslovnega sekretarja. Ali bo kvalifikacija in sistemizacija ustrezno določena in enotno ovrednotena v KS s približno enako zahtevnimi tajništvi? 

ODGOVOR: Sklepanje novih pogodb o zaposlovanju v krajevnih skupnosti je v neskladju z veljavnimi predpisi in takšne pogodbe bi bile nične saj krajevne skupnosti nimajo pravne podlage za sprejemanje splošnih aktov in ne morejo biti delodajalec. Mestna občina Koper je v preteklosti organizirala več posvetov s predstavniki krajevnih skupnosti na to temo. V letu 2017 in 2018 je potekalo usklajevanje o spremembah in dopolnitvah Statuta MOK, ki bo reguliral tudi to področje. Čeprav se z različnimi državnimi predpisi spreminjajo pristojnosti krajevnih skupnosti, so administrativni in upravni postopki v javni upravi in tudi za krajevne skupnosti vedno bolj zahtevni. V občinski upravi se strinjamo, da bo potrebno postopno zagotoviti višjo stopnjo kompetenc tajnic ali tajnikov krajevnih skupnosti, prav tako pa bo potrebno še tesnejše sodelovanje in usklajevanje nalog z različnimi resorji občinske uprave. 22 krajevnih skupnosti Mestne občine Koper je po velikosti, poseljenosti, stopnji urbanizacije in razvoju infrastrukture zelo različnih, zato bo morala biti organizacija strokovno- administrativne podpore svetom krajevnih skupnosti predvsem dovolj fleksibilna, da se bo lahko temu prilagajala, vedno pa v interesu prebivalcev posamezne krajevne skupnosti.

16. KROŽIŠČE V BERTOKIH NA DRŽAVNI CESTI

V Bertokih imamo eno najgrših krožišč, plastična postavitev je resnično grda, odvratna in vedno znova razmetana. Ne glede na lastništvo ceste ima občina vse vzvode, da se krožišče čim prej primerno uredi, na krožišču pa zasadi stara oljka, zraven pa postavi tudi tradicionalna pergola. Primerno bi bilo upoštevati tudi predloge Krajevne skupnosti Bertoki. Bliža se sezona in s tem občutno povečanje prometa.
Zanima me:
- kdaj je predvidena ureditev krožišča,
- kdo bo investitor in kakšna višina sredstev je predvidena,
- ali bodo upoštevani predlogi KS glede ureditve,
- kako bo krožišče urejeno (sam izgled).

ODGOVOR: Ureditev krožišča na državni cesti v Bertokih je sestavni del projektne rešitve ureditve »bertoške« štiripasovne ceste, na odseku od krožnega križišča pri Luki do sedanjega montažnega krožišča Bertoki, ki se uredi kot štiripasovno »turbo« krožišče. Od tu dalje do krožnega križišča pri vrtcu Bertoki se ohrani obstoječa širina ceste (dvopasovnica).
V izdelavi je celotna projektna dokumentacija, ki bo dokončana do septembra tega leta. Sledila bo fazna izvedba del. Investitor teh del bo družba DARS d.d., sofinancer pa MOK. Ocenjena vrednost del bo določena po zaključku projektne dokumentacije.

17. KADROVSKA ZASEDBA NA MOK PO ODCEPITVI KS ANKARAN

Občina Koper za plače mesečno potroši malo manj kot 200.000 EVR. To je zelo veliko. Ko se je 2014 poslovil Ankaran, najverjetneje ni prišlo do znižanja števila zaposlenih. Od leta 2003 je za plače izplačano že 32 milijonov EVR.
Zanima me:
- ali se je in za koliko zmanjšalo število zaposlenih po odcepitvi KS Ankaran – nova Občina Ankaran.
- koliko redno zaposlenih je na v MOK v marcu 2018 in koliko jih je bilo marca 2014?

ODGOVOR: Posredujemo naslednje podatke: 
- stanje zaposlenih (brez funkcionarjev in zaposlenih preko javnih del) na dan 31.03.2014 = 141,6

- stanje zaposlenih (brez funkcionarjev in zaposlenih preko javnih del) na dan 31.03.2018 = 140,6

18. NAKAZILA MOK BONIFIKI d.o.o.

MOK redno nakazuje denar Bonifiki d.o.o.
Zanima me:
- kakšna je narava oz. ime tega proračunskega odhodka ter v kateri proračunski postavki finančnega načrta MOK za leto 2018 je izkazan,
- kateri pravni akt to opredeljuje,
- ali to pomeni da Bonifika d.o.o. ni sposobna s svojimi prihodki pokrivati svojih odhodkov?

ODGOVOR: V proračunu Mestne občine Koper za leto 2018 so na proračunski postavki št. 3042 zagotovljene pravice porabe za odplačilo finančnega lizinga Bonifika. Namen je predlagan skladno s Sklepom Občinskega sveta št. K404-1/2004 z dne 8.4.2004.
Bonifika d.o.o. je samostojna pravna oseba in deluje v skladu z družbeno pogodbo in veljavno zakonodajo ter sredstva za svoje delovanje pridobiva z različnih virov.

19. NAKAZILA MOK FC KOPER

Podatki na Erarju kažejo, da je MO Koper nakazala zasebnemu nogometnemu klubu FC Koper decembra čez 200.000 EVR in tudi v pereteklosti se je to večkrat zgodilo.
Zanima me:
- za kakšen namen je MO Koper izvedla nakazilo,
- na podlagi katere pravne podlage,
- koliko je MOK izplačal FC Koper v zadnjih petih letih in za kakšen namen?

ODGOVOR: Mestna občina Koper je izvedla nakazilo za namene sofinanciranja športnih programov in promocije iz naslova prijave na javne razpise, ki jih MOK objavi vsako leto Pravna podlaga za izplačilo sredstev je sklenjena pogodba na osnovi prijave na javni razpis (javni razpis je opredeljen v zakonu in podzakonskih aktih - Zakon o športu, Odlok o uresničevanje športa v MOK, Pravilnik o sofinanciranju izvajalcev letnega programa športa in Pravilnik o sofinanciranju promocije športnih društev in klubov Mestne občine Koper. Mestna občina Koper je prijavitelju FC Koper za namene sofinanciranja športnih programov in promocije iz naslova prijave na vsakoletne javne razpise v letih 2013-2017 nakazala 1.516.890,27 EUR.

20. VZDRŽEVANJE POLJSKIH POTI V MOK

MO Koper namenja tudi sredstva za vzdrževanje poljskih poti. V Dekanih imamo neurejene poljske poti (odvodnjavanje), tako, da ob deževju nastajajo »poplave« na poljskih poteh. Potrebeno je navozili ustrezen material, ki bo poljske poti na desnem delu kmetijskih površin gledano iz smeri Kopra proti Ljubjani, utrdil in uredil, da bodo primerne za vožnjo z vozili in pešce.
Zanima me:
- koliko sredstev je občina planirala in porabila v zadnjih petih letih,
- kdo so bili prejemniki sredstev in višina sredstev ter kdaj so bila izvedena nakazila,
- kdo je odgovoren za nadzor in urejanje poljskih poti.

ODGOVOR: Mestna občina Koper je v zadnjih petih letih, za potrebe urejanja poljskih poti planirala 58.000, 00 €, porabila pa 57.875,46 € Krajevne skupnosti Mestno občino Koper obvestijo o prioritetah sanacije določenih poljskih poti. Prejemniki sredstev pa so izvajalci, ki izvedejo dela v posamezni krajevni skupnosti.

Nadzor po uradni dolžnosti izvaja kmetijska inšpekcija, v primeru neprimerne in samovoljne izvedbe posegov (sanacija poti z nasipavanjem neustreznega, po večini odpadnega gradbenega materiala) pa tudi občinska.

Večina poljskih poti je v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ki mora za dostopne poti skrbeti kot dober gospodar, tako da lahko uporabniki kmetijskih zemljišč nemoteno oz. neovirano dostopajo do kmetijskih zemljišč. Za urejanje je tako zadolžen sklad, razen v primerih, ko iz sklenjene pogodbe z zakupnikom izhaja, da za pot, ki meji z najetim zemljiščem skrbi slednji (tako je navedeno v večini primerov). Obstaja pa veliko poljskih poti, ki v naravi potekajo po zasebnih zemljiščih (nastale so z večletno uporabo, ali pa se uporabljajo kot služnostne) tako, da za sanacijo teh skrbijo lastniki.

21. LUŠKA VPADNICA

Vpadnica Bertoki – Koper proti Luki Koper je zaradi izrednih prevozov, velikega, težkega prometa prekomerno obremenjena. Cesta je trenutno v takem stanju, da bi jo najverjetneje morali inšpektorji zapreti, najmanj pa zahtevati njeno sanacijo. Tudi samo krožišče (ob bencinski črpalki) je izjemno majhno oz. absolutno premajhno (prava sramota), šleperji ga dnevno uničujejo. Utori so tako globoki na cesti, da vozila vozijo »slalom« in se skušajo izogniti uničevanju vozil.
Zanima me:
- kdaj se bo pričela izgradnja nove luške vpadnice,
- ali je občina zahtevala sanacijo vpadnice v letošnjem letu kljub temu, da je predvidena izgradnja (razširitev) vpadnice.

ODGOVOR: V izdelavi je potrebna projektna dokumentacija za ureditev štiripasovne bertoške vpadnice od krožišča pri Luki do krožišča v Bertokih ter v nadaljevanje dvopasovne ceste do krožišča pri vrtcu Bertoki. Ureditev na tej trasi vključuje izvedbo pet »turbo« krožišč. Projektna dokumentacija bo izdelana do septembra tega leta. Sledila bo fazna izgradnja. Zaradi dotrajanosti ceste in poškodovanega cestišča, kar terja nujna intervencijska dela se je župan na to temo večkrat sestal tako s službami Darsa, kot z vodstvom Ministrstva za infrastrukturo, kjer so izrazili pripravljenost pristopiti k najnujnejšim delom, ki bodo vsaj začasno – do rekonstrukcije celotne bertoške vpadnice, omilili tamkajšnjo problematiko.
Občina je popis intervencijskih del in ukrepov pripravila ter ga posredovala Darsu, pred pričetkom del pa morajo partnerji uskladiti in podpisati še aneks k prvotnemu dogovoru. Po zagotovilih DARS-a bo aneks k dogovoru podpisan do sredine maja , DARS pa bo z deli začel takoj zatem.

22. PROMETNI KAOS PRED VHODOM V PRISTANIŠČE

Ne le ob vremenskih neprilikah, temveč tudi zaradi drugih razlogov se dogaja, da kamioni zasedejo oba vozna pasova v smeri proti vhodu v pristanišče. Tako osebna vozila ostajajo ujeta v koloni tudi več kot uro. Ukrepanje policije je občasno. Izjemoma usmerjajo promet že na drugem krožišču in vračajo vozila proti Bertokom. Pred časom pa policije ni bilo na kraju kaosa, vozila so obračala kar čez zelenico, vozniki smo čakali in čakali...
Predlagamo:
- da občina s pristojnimi v državi uredi postavitev kamer, ki bodo preko interneta sporočala stanje na cesti proti pristanišču,
- da varnostniki v Luki Koper izvajajo nadzor tudi nad tem delom cestišča in pozivajo policijo, da ukrepa ter zagotovi nemoten pretok prometa po levem pasu vozišča,
- da se že na krožišču pred zavojem desno v smeri pristanišča postavi opozorilna tabla, ki bo sporočala - opozarjala na prometne zamaške.

23. KONCESNINA IGRALNICE CASINO CARNEVALE

Koliko znaša skupni znesek koncesnine, ki jo je Mestna občina Koper pridobila od igralniške dejavnosti igralnice Casino Carnevale (v območju bivšega mejnega prehoda Škofije) od začetka njene dejavnosti do 31. 12. 2017.
Zanima me:
- koliko prihodkov je občina prejela v obdobju zadnjih pet let (po letih),
- kakšen delež tega prihodka je občina v istem obdobju namenila za investicije na območju poslovanja Casino Carnevale,
- ali je občina del tega prihodka namenila delovanju društev s sedežem v KS Škofije in koliko? 

ODGOVOR: Koncesijska dajatev se ureja na podlagi Pogodbe o delitvi koncesijske dajatve za turistično zaokroženo območje, ki obsega Občino Piran, Občino Izola in Mestno občino Koper (tako imenovano Zaokroženo turistično območje Piran (v nadaljevanju: ZTO Piran)). Koncesija se ureja tako, da se koncesijo, ki so jo plačali vsi igralni saloni iz navedenega območja seštejejo skupaj in delijo po ključu, ki jo opredeljuje navedena pogodba, in sicer Občina Piran
55%, Občina Izola 15% in Mestna občin Koper 30%. Od oktobra 2015, je z osamosvojitve

Občine Ankaran, odpadel prihodek koncesije s strani igralnega salona Andor d.o.o., saj slednji pripada neposredno Občini Ankaran, ki z osamosvojitvijo ni več del ZTO Piran. Mestna občina Koper dobi nakazano zgolj skupno vsoto pripadajoče koncesije (to je 30% skupne vsote vse pobrane koncesije na ZTO Piran), zato ne razpolaga s podatkom, koliko znaša skupni znesek koncesionine, ki naj bi jo prejela s strani igralnice Casino Carnevale. Razpolaga pa občina s podatkom koncesijskih dajatev od posebnih iger na srečo v celoti (ta znesek vključuje dajatve tudi drugih iger na srečo in ne zgolj koncesij plačanih s strani igralnih salonov).

Da, občina je del tega prihodka namenila tudi društvom s sedežem v KS Škofije, saj so sredstva s strani koncesij za igre na srečo namenska sredstva za promocijo in razvoj turizma.
Za primer navajamo podatke za leto 2017:
- 2.600,00 EUR smo preko razpisa za sofinanciranje turističnih društev namenili društvu Dobra volja Škofije;
- Preko razpisa za sofinanciranje prireditev smo prijaviteljem namenili (2.026,17 EUR): 
o 500 EUR, Kulturno društvo Istrski grmič Škofije, Sp. Škofije 54, 6281 Škofije: Korenine naše preteklosti navdihujejo kulturno delovanje danes (dejavnosti ob 110. obletnici ustanovitve kulturnega društva Istrski grmič Škofije); 
o 300 EUR, Klub malega nogometa Bronx Škofije, Zg. Škofije 99, 6281 Škofije, 19.

Festival malega nogometa Koper 2017; 
o 700 EUR, Kulturno umetniško in športno društvo ''Behar'', Spodnje Škofije 71, 6281 Škofije: Celovečerna kulturna prireditev "Povsod je lepo, doma je najlepše", Folklorno-glasbeni večer "Tradicija in ljubezen", Festival bosanske kulture in kulinarike; 
o 562,17 EUR, Društvo Dobra volja Škofije, Sp. Škofije 54, 6281 Škofije, Multikulinarika.

Naj dodamo, da se iz namenskih sredstev za promocijo in razvoj turizma financira tudi stroške sejemskih nastopov, delovanje turističnega informativnega centra in druge dejavnosti turizma, kjer aktivno promocijsko podpiramo Casino Carnevale ter tudi nastanitvene kapacitete s katerimi razpolagajo.

24. PRODAJA NEPREMIČNIN IN PREMIČNIN V LETU 2018

Zanima me:
- katere nepremičnine je občina prodala v letošnjem letu (po parc. štev. in k.o.),
- koliko je znašala ocenjena vrednost po cenitvi in koliko je znašala prodajna vrednost posamezne nepremičnine, kdo je bil kupec, datum sklenitve prodajne pogodbe in kdaj je bila poravnana kupnina.

ODGOVOR: Tabela s podatki je v prilogi.

25. DELOVANJE KRAJEVNE SKUPNOSTI ČRNI KAL IN POBUDA ZA USTANOVITEV NOVE KRAJEVNE SKUPNOSTI

Iz medijev smo izvedeli za nesoglasja med krajani v Krajevni skupnosti Črni kal. Del naselij se želi osamosvojiti in opredeliti za novo krajevno skupnost. Spor naj bi tudi bil okrog vaškega doma v Gabrovici s katerim želijo upravljati krajani Gabrovice neposredno sami.
Zanima me:
- katere aktivnosti vodi občina v zadevi tega spora in od kdaj (ali so zapisniki sestankov v KS Črni kal dostopni na MOK),
- kako bo občina poskrbela za zagotovitev javnega, predvsem pa zakonitega delovanja KS.

ODGOVOR: Lastnik doma v Gabrovici je KS Črni Kal, vaški odbor Gabrovica pa zahteva, da se dom preda njim v upravljanje, ker pa vaški odbor ni pravna oseba, to ni možno. Mestna občina Koper je v zvezi s sporom okrog doma v Gabrovici podala mnenja in predloge glede možnih rešitev spora, vendar niso bili sprejeti. Javnost delovanja morajo zagotavljati krajevne skupnosti same in sicer z obveščanjem javnosti o delu njenih organov in z odprtostjo sej Svetov KS. Obveščanje poteka na krajevno običajen način, po oglasnih deskah in preko spleta, kar omogoča Mestna občina Koper preko njenega internetnega portala. Mestna občina Koper opravlja za krajevne skupnostim računovodske storitve in tako zagotavlja, da njihovo poslovanje poteka skladno s predpisi, ki zavezujejo proračunske uporabnike.

26. USTANOVNI AKT ZDRAVSTVENEGA DOMA KOPER

Zdravstveni dom Koper je v preteklih letih odprl novi ambulanti v Valdoltri (za osnovno zdravstvo in zobozdravstvo).
Zanima me:
- ali je ZD Koper spremenil akt o ustanovitvi,
- ali je občinski svet MOK pristojen za seznanitev z njegovo spremembo in ga tudi potrjuje,
- koliko sej sveta ZD Koper je bilo v letu 2016 in 2017 (redne in korespondenčne).

ODGOVOR: Pristojnost za sprejemanje ustanovitvenih aktov zdravstvenih domov je opredeljena v področni zakonodaji. Ustanovitveni akt Zdravstvenega doma Koper v imenu ustanoviteljice sprejema in spreminja Občinski svet Mestne občine Koper. Zadnja sprememba je bila sprejeta na seji 11.5.2010. Akt z vsemi spremembami lahko najdete na povezavi: http://www.koper.si/index.php?page=documents&item=2001711&tree_root=345 V letu 2016 so bile v ZD Koper izpeljane tri redne seje sveta zavoda: 30. 9. 2016, 25. 2.2016, 4. 4. 2016 in ena korespondenčna seja dne 21. 6. 2016. V letu 2017 je bila izpeljana ena redna seja sveta zavoda (23. 3. 2017) in ena korespondenčna seja (10. 6. 2017).

27. PRIHODKI OBČINE OD NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNIH ZEMLJIŠČ za LETO 2016 in 2017 PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH

Zanima me:

- znesek prihodkov od nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč za zazidana in za nezazidana stavbna zemljišča po KS za l.2016 in 2017 .

28. POSLOVANJE MARJETICE d.o.o. Z DRUŽBO SOLAME – NARCISO URBANAZ S. P.

Podatki portala Erar kažejo, da je navedena družba v obdobju 2014 – 2018 prejel 214.887,57 EUR.
Zanima me:
- kakšne posle opravlja družba in s kakšnim postopkom je bila izbrana za poslovanje z Marjetico d.o.o. ter za kakšno obdobje,
- ali obstaja kolizija interesov, če je podjetnik občinski svetnik.

ODGOVOR: Družba Solame – Narciso Urbanaz s.p., Bošamarin 52, 6000 Koper, je za Javno podjetje Marjetica Koper d.o.o. v obdobju 2014 do 2018 opravljala naslednje storitve:
Leto 2014:
- Storitve z gradbeno mehanizacijo;
- Prevozi s tovornim vozilom;
- Dobava in vgradnja tampona;
- Pripravljenost za zimsko službo od 15.11.2014 do 15.03.2015;
- Strojno in ročno pobiranje kamenja in odvoz na deponijo;

Leto 2015:
- Storitve z gradbeno mehanizacijo;
- Odvoz komposta in planiranje;
- Najem gradbene mehanizacije in prevozov;
Storitve so se navedenemu gospodarskemu subjektu v navedenem obdobju glede na njihov obseg skladno z veljavno zakonodajo oddale z naročilnicami.

Leto 2016 in 2017:
Izvajanje storitev z gradbeno mehanizacijo po pogodbi z dne 04.01. 2016 sklenjeni na podlagi javnega naročila št.: 25-N-S/2015 objavljenega na portalu javnih naročil dne 11.11 2015 pod številko NMV 7222/2015 za obdobje 2 let. Kolizija interesov v konkretnem primeru po vedenju Marjetice Koper ne obstaja.

29. IZGRADNJA KROŽIŠČA NA VARDI OZ. PRI JEREBICI V DEKANIH

Zanima me:
- katere aktivnosti je izpeljala MOK v zvezi s pridobivanjem zemljišč in katera zemljišča je odkupila,
- ali načrt izgradnje poteka skladno s terminskim planom izgradnje,
- koliko sredstev je že porabljenih za namen tega projekta, komu so bila sredstva nakazana, kdaj in koliko,
- ali postopke vodi neposredno občina ali njen zunanji pooblaščenec?

ODGOVOR: Mestna občina Koper je pred leti pridobila dve varianti izvedbe krožnega križišča na državni cesti, odcep za Dekane in Vardo. Za izbrano varianto je bila izdelana projektna naloga, ki je bila tudi potrjena s strani Direkcije RS za infrastrukturo. Mestna občina Koper je pristopila k ureditvi premoženjsko pravnih zadev vezanih na pridobitev pravice graditi na nepremičninah, ki se nahajajo na območju gradnje krožišča Varda (Dekani) - Rekonstrukcija regionalne ceste R2-409 odsek 0313, Rižana – križišče Dekani od km 4,750 do km 5.930.
V postopku je bilo ugotovljeno, da je večji del nepremičnin, na katerih je predvidena gradnja krožišča, v lasti DARS d.d. ter manjši del v lasti fizičnih oseb. V razgovorih z lastniki nepremičnin, je občina posredovala ponudbo za odkup zemljišča lastnici nepremičnin s parc. št. 2800/6, k.o. Dekani, ki obsega južni del krožišča ter nov dostop do objekta na nepremičnini s parc. št. 2802/1, k.o. Dekani. Lastnica je na pobudo podala pripombo, da se ne strinja s potekom novega cestnega priključka do objekta, ker je le-ta že vrsto let vzpostavljen v nadaljevanju ob hudourniku ter takšna izvedba po njenem mnenju pomeni uničenje same nepremičnine, ki je v njeni lasti.
Mestna občina Koper je zaradi tega pristopila k iskanju druge ustrezne rešitve umestitve krožišča. Trenutno se izdeluje preveritev možnosti prestavitve krožišča proti vzhodu, ki bi vključil že obstoječi cestni priključek v novo krožišče, s čemer bi se izognili posegom na prej omenjeno parcelo. V tem primeru bo potrebno pridobiti soglasje na novo izdelano projektno nalogo.
Investitor ureditve krožišča bo upravljavec ceste – Direkcija RS za infrastrukturo, sofinancer pa MOK. Dosedanje postopke vezane na to je vodila MOK, glede izvedbe razpisa del in izvedbe pa bo postopke vodil investitor (DRSI) oziroma njegov pooblaščenec. MOK bo pridobila potrebno dokumentacijo in zemljišča, kar se bo upoštevalo pri znesku potrebnega financiranja. Do sedaj je bil plačan strošek izdelave idejne rešitve v dveh variantah izvedbe krožnega križišča ter izdelavo projektne naloge za izbrano varianto ureditve krožišča s pridobitvijo soglasja DRSI. Izdelovalcu navedene projektne dokumentacije, PS Prostor je bilo do sedaj izplačan znesek v skupni višini 6.100 EUR, skupaj z DDV. Pri pridobivanju zemljišč MOK še ni porabila nobenih finančnih sredstev.

30. NAKAZILO NERAZPOREJENIH SREDSTEV IZ NASLOVA VRAČANJ VLAGANJ V TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE

Krajevne skupnosti so konec lanskega leta prejele sklep, na podlagi katerega so jim bila nakazana nerazporejena sredstva iz naslova vračanja vlaganj v telekomunikacijsko omrežje iz razloga, da zaradi nepopolnosti podatkov ali nedosegljivosti dejanskih upravičencev ni bilo možno nakazati dejanskim upravičencem. Sredstva so bila namenska in morajo biti vložena v infrastrukturo na območju, kjer je bilo izvršeno predmetno vlaganje. Služba za krajevne skupnosti je dolžna nadzirati namensko porabo teh sredstev. Namen uporabe bodo KS morale izkazali s posebnim poročilom o porabi teh sredstev.

Zanima me:
- kdaj je občina prejela nakazilo sredstev od Slovenske odškodninske družbe d.d.
- zakaj je do realizacije sklepa prišlo po desetih letih,
- na podlagi kakšnih kriterijev ostaja občini skoraj 75.000 EUR, zakaj se jih proporcionalno ne razde vsem KS ki so (predpostavljam ) s samoprispevki vlagala v tistih časih v širitev telefonskega omrežja.

ODGOVOR: Mestna občina Koper je iz naslova vračanja vlaganj v telekomunikacijsko omrežje urejala in posredovala nakazila končnim uporabnikom za 70 različnih zadev, razporejenih med 20 KS, od tega je bilo cca 17% zadev zavrnjenih s strani Državnega pravobranilstva. Vloge so zajemale nekaj več kot 4.300 dejanskih upravičencev (zaradi postopkov dedovanja je število dejanski končnih upravičencev naraslo na cca 5000). Mestna občina Koper je sredstva prejemala od Slovenske odškodninske družbe postopoma, saj je Državno pravobranilstvo zadeve reševalo po fazah; nakazila so bila tako izvršena med leti 2008 in 2012. S tem postopek še zdaleč ni bil zaključen, sezname končnih upravičencev je namreč Mestna občina usklajevala skupaj s posameznimi KS, ter v skladu z veljavno zakonodajo in odlokom »iskala« upravičence, oziroma (zaradi časovne razlike med leti vlaganj in izplačilom s strani države) njihove dediče. Postopek je bil zamuden in dolgotrajen; v več primerih je bila potrebna nova zapuščinska obravnava po pokojnem za razdelitev novo ugotovljenega premoženja.
Na račun Mestne občine Koper je bilo nakazanih 2.289.207,61 € in od tega je le 225.475,27 € ostalo nerazdeljenih in se jih je nato s sklepom razdelilo po KS (npr. če na eni zadevi posamezne KS 4 upravičenci (oz. dediči) niso bili najdeni, so ta sredstva pripadla KS). Po istem kriteriju je 74.879,65 ostalo Mestni občini Koper, saj je zadeva vključevala le enega upravičenca (MOK oziroma njenega pravnega prednika). Na isti način se je sredstva razdelilo nekaterim KS, ki so vlagale v telefonijo kot KS in ne kot posamezniki.
Do sprejetja sklepa torej ni prišlo po 10-ih letih, saj so bile nekatere zadeve in dokumentacija dedičev posredovane šele v letu 2015; po zaključku pa je bilo potrebo korektno opraviti delitev, saj so nekatere zadeve vključevale po dve KS.

31. IZGRADNJA KANALIZACIJE NA ŠKOFIJAH

Zanima me:
- kakšno je stanje na področju kanalizacije za celotno KS Škofije (naselja in hiše brez kanalizacije),
- koliko gospodinjstev bo priključeno na kanalizacijo v letošnjem letu ter v letu 2019?

ODGOVOR: Stanje po posameznih naseljih: Elerji: 49 greznic, Spodnje Škofije: 118 greznic in 386 priključkov na javno kanalizacijo, Zgornje Škofije: 186 greznic in 48 priključkov na javno
kanalizacijo, Plavje: 145 greznic, Tinjan: 67 greznic. Za aglomeracijo Škofije v okviru KS Škofije, ki zajema Sp. Škofije in Zg. Škofije in ima nad 2.000 PE, je v izdelavi projektna in investicijska dokumentacija preostale kanalizacije v teh
naseljih. Glede na potrebni postopek pridobivanja pogodb o služnosti s tangiranimi lastniki parcel, po katerih je predvidena gradnja kanalizacije in s tem tudi postopek pridobitve gradbenih dovoljenj, kar je tudi pogoj za kandidiranje na pridobitev nepovratnih sredstev s strani EU in RS, je predviden začetek gradnje v letu 2019 in zaključek konec leta 2021.
V KS Škofije je predvideno naslednje: Za leto 2018 in 2019: 53 novih hišnih priključkov (investicija je v teku); od leta 2019 – 2021 pa 185 novih hišnih priključkov na javno kanalizacijo.

32. SANACIJA ŠKODE PO POPLAVAH LETA 2010.

Leta 2010 je reka Rižana obsežno poplavljala naselja in prizadela večjo škodo prebivalstvu ter okolju. Danes ugotavljamo, da je še vedno zaraščena, neočiščena in nepoglobljena, nevzdrževana. Rešujejo se le urgentne zadeve kot npr. polom večjega drevesa ali podobno.
Zanima me:
- kdo je odgovoren za neustrezno stanje reke Rižane,
- koliko sredstev namenja MOK letno za sanacijo reke Rižane,
- koliko objektov oz. gospodinjstev je bilo poškodovanih v poplavah 2010 (prosim spisek) in koliko je znašala ocenjena skupna škoda,
- koliko in komu so bila sredstva nakazana in iz katerega vira in kdo sredstev še vedno ni prejel?

ODGOVOR:
1) Za vzdrževanje struge reke Rižana je odgovorna Direkcija Republike Slovenije za vode. Koncesijo za izvajanje obvezne državne gospodarske službe na področju upravljanja z vodami ima VGP Drava Ptuj d.o.o.
2) Mestna občina Koper letno v proračunu ne namenja finančnih sredstev za vzdrževanje struge reke Rižana. V proračunu Mestne občine Koper je sicer postavka »Vzdrževanje vodotokov in priobalnih zemljišč« iz katere se vsako leto črpa sredstva za košnje nekaterih vodotokov (Badaševica, Predisiol), kar bi sicer morala izvajati država. Ta sredstva ne zadostujejo za vzdrževanje struge reke Rižana oz. mora to zagotavljati država.
3) Ob poplavah septembra 2010 je bilo poškodovanih 96 objektov ter skupna ocenjena škoda (po podatkih iz aplikacije AJDA) je znašala 733.096,10 EUR. Od tega je bilo ob reki Rižani poplavljenih 73 objektov ter skupna ocenjena škoda je znašala 609.070,48 EUR.
4) Mestna občina Koper je leta 2010 nakazala finančno pomoč v višini 1.000 EUR neto z vsemi pripadajočimi dajatvami 33 najbolj prizadetim oškodovancem po predlogu Centra za socialno delo Koper. S podatki o tem kateri oškodovanci so prejeli državna finančna sredstva za obnovo ne razpolagamo.

Search