Svetniška vprašanja in odgovori za 31. sejo, 31.05.2018

SVETNIŠKA VRAŠANJA ZA 31. REDNO SEJO MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE KOPER DNE 31. 05. 2018

 Vprašanja je pisno postavila Olga Franca, članica občinskega sveta

1. UREDITEV PUŠČANJA VODOVODNIH CEVI V DEKANIH MED HIŠNO ŠTEVILKO 108 IN 103
Na omenjeni lokaciji že več kot leto v velikih količinah in stalno pušča vodovodna cev, pitna voda pa odteka kar na cesto. Gre za približno dolžine 70 m cevovoda. Že 14 krat so se izvajala popravila na tem delu cevovoda, vendar neuspešno. Na nekaterih točkah so večkrat prekopavali, vendar problem ni rešen. Ob intervencijah je motena uporaba ceste, dogaja se stalna izguba dragocene pitne vode, stalno zamaka objekt na hišni številki 105. Ob stalnem zamakanju voda ponekod ponikne in na novi lokaciji spet teče v potočkih. Menimo, da gre takšno neodgovorno ravnanje v škodo vseh, ki drago plačujemo pitno vodo Rižanskega vodovoda Koper (RVK).
Vodovodne cevi so stare, položene nekje leta 1978 in bi gotovo bile potrebne zamenjave z novimi.
Zanima me:
1. Kdaj so delavci RVK izvajali popravljalna vzdrževalna dela v posameznem letu v obdobju zadnjih petih let na tem delu cevovoda?
2. Kakšni stroški so nastali ob sanacijah posamičnih posegov, koliko ur dela je bilo obračunanih in skupna vrednost tega dela, kolikšni so bili drugi stroški – material, asfaltiranje, stroški gradbene mehanizacije ...
3. Zakaj se puščanje cevovoda ni celovito in dokončno odpravilo temveč se očitno dotrajani cevovod samo krpa in povzroča le vedno nove stroške ob splošnem nezadovoljstvu krajanov?
4. Kdo na RVK je osebno zadolžen in odgovoren za izvajanje tovrstnih popravil in zakaj ni predlagal celovitega popravila oziroma zamenjave problematičnega dela cevovoda?
5. Kdaj bo zadeva celovito sanirana?

Odgovor: Cevovod TPE 90 na lokaciji Dekani 108 - 103 je bil zgrajen 1978 leta v dolžini okrog 90 m. Cevovod je dotrajan in podvržen večkratnim okvaram ter potreben obnove. V preteklih letih je bilo na tem cevovodu izvršenih 17 popravil. RVK se zaveda, da je vsako popravilo moteče za okoliške prebivalce in povzroča stroške tako iz naziva iztekanje vode kot z izvedbo popravil.
Obnove tovrstnih »kritičnih odsekov« na celotnem vodovodnem sistemu se letno usklajujejo z občinami v okvirih razpoložljivih finančnih sredstev in glede na predvidene ureditve komunalne infrastrukture. Celovita obnova vodovodnega omrežja in izgradnja fekalne in meteorne kanalizacije se v naselju Dekani intenzivno po fazah izvaja že vrsto nekaj zadnjih let. Na letni ravni se za obnovitvene investicije na celotnem vodovodnem omrežju namenja preko 800.000 EUR.
Komunalno infrastrukturo se gradi in obnavlja celovito (vodovod, kanalizacija, elektrika,...). To izvajajo občine po programih urejanja iz proračunov. Obnova obravnavanega cevovoda je predvidena v sklopu zadnje faze ureditve komunalne infrastrukture v strnjenem delu vasi, ki se je pričela v 2017 z izgradnjo »veje 5« (Dekani 142 –147). Glede na strnjenost pozidave vaškega jedra je izgradnja zadnje faze komunalne infrastrukture najobsežnejša tako finančno, kot izvedbeno in je predvidena v naslednjem obdobju.
RVK v takih primerih naredi vse potrebno (odprava puščanj, obveščanje odjemalcev, dezinfekcija cevovoda, preiskave pitne vode,...) tako, da v vseh primerih ravna oziroma je ravnal zelo odgovorno.
Cena pitne vode pa je za naše občane ena najnižjih v celi Primorski in širši regiji, zato je trditev o dragem plačevanju neupravičena.


2. PROBLEMATIKA OSNOVNE ŠOLE OSKARJA KOVAČIČA ŠKOFIJE
MO Koper je v Načrtih razvojnih programov v preteklih letih načrtovala izgradnjo nove osnovne šole. V letu 2017 pa smo v nasprotju s tem na občinskem svetu sprejeli sklep o zgolj energetski sanaciji šole. Pri tem svetniki nismo prejeli nobene primerjalne analize obeh projektov, iz katere bi bilo jasno razvidna smotrnost, gospodarnost in učinkovitost uporabe sredstev iz vseh vidikov ter ustreznost projektov z vidika podatkov o demografskih trendih. V tem trenutku niti občinski svetniki pravzaprav ne vemo pri čem smo in kaj se dogaja z reševanjem te problematike.
Zanima me:
1. Koliko finančnih sredstev je MO Koper v zadnjih desetih letih namenila reševanju problematike OŠ Škofije – ločeno za projekt novogradnje in pridobitev gradbenega dovoljenja in ločeno za ostale stroške (investicijsko vzdrževanje, dograditev, sanacija ...), kdaj so stroški nastali, njihova višina in komu so bila sredstva plačana,
2. Kaj se bo zgodilo z 196.789,49 EUR odobrenih republiških sredstev za energetsko sanacijo?
3. Ali je bila pogodba za energetsko sanacijo z izvajalcem podpisana, kdaj in kakšni roki so bili določeni? Ali pogodba še velja in ali bi občina imela kakšne posledice (kazni, odškodnine ...) zaradi morebitnega odstopa od pogodbe?
4. Kdaj bo občinski svet prejel v razpravo predlog celovitega (demografske potrebe, prostorska umestitev, arhitekturne rešitve, prometno varnostni vidik, financiranje ...) reševanja problema osnovne šole na Škofijah in sprejemal ustrezne sklepe?
5. Kakšne so prostorske možnosti šole ob predvideni rasti šolske populacije v naslednjih petih letih? Ali je delo v šoli varno za zaposlene in učence ter varno za zdravje?

Odgovor:

Točka 2:
Energetska sanacija objekta ne bo izvedena skladno s pogoji razpisa, zato Mestna občina Koper ne bo izkoristila že odobrenih nepovratnih sredstev v višini 196.789,49 EUR in jih v letošnjem letu tudi ne bo prejela. MOK je bila prisiljena zaustaviti projekt energetske sanacije, ki je bil strokovno pravilno zastavljen in s katerim bi bila šola v celoti izjemno kakovostno prenovljena, zaradi nestrinjanja predsednika sveta KS Škofije , ki je s podporo Civilne iniciative dosegel zaustavitev načrtovane enrgetske sanacije. Dejstvo, da v letošnjem letu ne bodo izkoriščena nepovratna sredstva pa ne pomeni, da je ta vir financiranja za Mestno občino Koper dokončno izgubljen, kerj so na nivoju države sredstva
za izvajanje enrgetskih sanacij še na razpolago. Mestna občina Koper namerava v naslednjem mandate OS, za projekt OŠ Škofije, ponovno zaprositi za ta sredstva in pričakujemo tudi, da bodo sredstva ponovno odobrena.
Župan Mestne občine Koper Boris Popovič bo krajanom in krajankam Škofij predstavil celovit projekt,ki bo vključeval tako energetsko sanacijo šole, kot tudi pridobitev dodatnih učilnic in ureditev zunanje ureditve šolskega kompleksa na Škofijah. V kolikor bo županu podeljen naslednji mandat bo občinska uprava takoj pristopila k pripravi novega investicijskega načrta in izvedbi tega projekta.


Točka 3:
Pogodba z izvajalcem je bila podpisana 23.1.2017. Pogodbeni rok za dokončanje del je bil najkasneje do 25.8.2018. Kot naročnik smo od pogodbe odstopili sklep Župana z dne 3.5.2018). Do 20.6.2018 še nismo prejeli nobenega zahtevka za odškodnino.


Točka 4:
Pri posamezni investicijski nalogi se demografske potrebe, prostorsko umestitev, arhitekturne rešitve , prometno varnostni vidik, financiranje, ...obravnava DIIP, ki ga potrdi Župan. Kjer je za večje investicije potrebno izdelati investicijski program, le-ta vključuje predpisane vsebine. Potrjuje ga občinski svet.


Točka 5.
Na OŠ Škofije se število oddelkov postopno povečuje. V šol.l. 2016/17 je šola imela 14 oddelkov, v šol.l. 2017/18 pa jih ima 16. Šola prehaja na dvoodelčno šolo. Ob nezmanjšanem trendu bi šola 18 oddelkov dosegla v šolskem letu 2020/21. To je maksimalno število oddelkov. Po sedanjih podatkih o številu otrok v posamezni generaciji in izkušnjah o dejanskem vpisu je namreč možno, da se bo v posameznih letih vpisal v prvi razred samo po en oddelek. Leta 2016 smo s šolo uskladili prostorski program, po katerem bi morali na dolgi rok (za 18 oddelkov) zagotoviti še do 3 učilnice. Leta 2017 je bila šola zato dograjena ter z notranjim hodnikom povezana s športno dvorano Burja, ki jo šola koristi kot dodatni vadbeni prostor za pouk športne vzgoje. V celoti je bilo obnovljeno tudi šolsko športno igrišče. S tem smo OŠ Škofije, enako kot vsem ostalim šolam, ki se prav tako srečujejo s prostorsko problematiko zaradi povečanega števila učencev po letu 2007, zagotovili nujni učni prostor, z izkoristkom vseh notranjih prostorskih rezerv, s spremembo namembnosti posameznih prostorov ter z notranjo reorganizacijo. Gre za premoščanje obdobja s povečanim številom učencev, ker se je trend naraščanja že umiril in število rojenih po letu 2012 pada, kar se že odraža v vrtcih z zmanjševanjem števila vlog za vključitev v vrtec po letu 2012. Kot je navedeno že v odgovoru pod točko 2 pa bo investicija v prihodnjem obdobju vključevala tudi pridobitev novih učilnic, s čimer bo tudi za daljše obdobje popolnoma zadoščeno oz. še preseženo zagotavljanje prostorskih potreb. Objekt šole se je in se vseskozi tekoče vzdržuje. Urejen je bil prehod na ogrevanje s toplotno črpalko. V letošnjem letu bo zamenjana starejša in dotrajana oprema v šoli in telovadnici. Dopolnjena bo računalniška in druga oprema, ki omogoča sodobnejše izvajanje pouka.

3. PRESELITEV DINOSA d.d. in SUROVINE d.d. – lokacija delovanja v MO Koper
Obe družbi, ki se ukvarjata z zbiranjem odpadkov delujeta na neprimernih lokacijah. Dinos d.d. deluje na lokaciji, ki je nekoliko odmaknjena od mestnega jedra, medtem ko Surovina d.d. deluje v bližini trgovine Agraria Koper, v gosto poseljenem območju.
Zanima me:
1. Ali sta družbi v preteklosti že naslovili prošnjo oz. podali pobudo na MO Koper za preselitev dejavnosti na primernejšo lokacijo?
2. Ali sta družbi lastnici parcel na katerih se opravlja dejavnost in kakšne velikosti so?
3. Katere parcele jim bi lahko občina ponudila v zameno ali odkup – številka parcele in lokacija, velikost ...,
4. Kdaj so bili kontakti z družbama (sestanki), ali obstajajo zapisniki in dogovori s sklepi?
5. Kakšno je stališče MO Koper do opravljanja dejavnosti na sedanjih lokacijah in kakšno strategijo bo uporabila, da se preselitev čim prej izvrši?


Odgovor: Mestna občina Koper je vsekakor zainteresirana, da se vse obstoječe dejavnosti , ki so okoljsko neprimerne in potencialno škodljive za zdravje ljudi umaknejo iz mesta in njegove okolice oz. iz območij, kjer so tudi stanovanja. Da se občina s to problematiko intenzivno ukvarja je bilo najbolj jasno dokazano že pred leti, ko smo dosegli, da je tovarna Kemiplas v Dekanih prenehala z obratovanjem. Vsekakor je tudi delovanje poslovnih subjektov Dinos d.d. in Surovina Gorenje d.o.o, ki sta lastnika nepremičnin ob Šmarski cesti (Dinos – objekti in zemljišče v skupni površini 5.957 m2) in v Ulici 15. maja (Surovina- objekti in zemljišča v skupni izmeri 2.805 m2) z vidika današnjega  in bodočega razvoja občine, na neprimernih lokacijah.
Je pa Mestna občina Koper izjemno hendikepirana , saj ne razpolaga s primernimi stavbnimi zemljišči, kjer bi se lahko razvijala tovrstna dejavnost. Kot je že znano so bile ogromne površine stavbnega zemljišča (1,5 mio m2) spremenjene v naravni rezervat Škocjanski zatok, drugo, prav tako veliko območje pa je postalo last Občine Ankaran. Ne glede na to si občina prizadeva in si bo še tudi v prihodnje, da z državo doseže dogovor o prostorskem razvoju mesta z vidika zagotavljanja površin za razvoj gospodarstva. V kolikor bi se omenjeni družbi odločili za druge lokacije izven območja občine bi s strani občine imele podporo pri ev. opredelitvi drugih dejavnosti, okoljsko nespornih na svojem zemljišču , v primeru ugodnih pogojev bi občina lahko tudi uporabila instrument predkupne pravice.

4. INFORMACIJA O VARNOSTNIH RAZMERAH S PODROČJA ZATIRANJA KRIMINALITETE, MEJNIH ZADEV IN TUJCEV, ZAGOTAVLJANJU VARNOSTI V CESTNEM PROMETU IN PODROČJA JAVNEGA REDA IN MIRU NA OBMOČJU MOK
Občinski svet se občasno seznani z informacijami o varnostnih razmerah na različnih področjih v občini. V zadnjem času (v letu 2017) takšne seznanitve ni bilo, zato prosim za podatke za zadnji dve leti.
Zanima me:
1. Kakšne so bile varnostne razmere na območju Policijske postaje Koper na področju odkrivanja in preiskovanja kriminalitete, kaznivih dejanj, število podanih kazenskih ovadb v zvezi s prepovedanimi drogami
2. Javni red in zagotavljanje splošne varnosti ljudi in premoženja – katere kršitve so se pojavljale in vzroki, ukrepi,
3. Varovanje državne meje in tujska problematika,
4. Sodelovanje MOK in policije na tem področju.

Odgovor: Varnostne razmere na območju Mestne občine Koper so v zadnjih letih zelo dobre, naša občina je varna tako za naše občanke in občane, kot tudi za vse številčnejše obiskovalce. Predvsem občinsko redarstvo in občinska inšpekcija sta v vsakodnevnem stiku s predstavniki policije, kjer se usklajujejo tako pri izvajanju rednih dnevnih obhodov po mestu, kot pri skupnem urejanju prometa. Tudi ko se vodstvo občine ob različnih protokolarnih in delovnih
dogodkih srečuje z visokimi predstavniki MNZ in Policije, je visoka varnost v Kopru vedno povdarjena, za kar je občina s svojimi ukrepi (krožišča, eruptivni asfalt na cestah, hitrostne ovire, video nadzor javnih površin, fizično varovanje določenih območij...) vedno izrecno pohvaljena.
Mestna občina Koper bo vprašanje glede varnosti v Mestni občini Koper naslovila tudi na Policijsko upravo Koper in prejeti odgovor posredovala Občinskemu svetu.


5. NASILJE V OSNOVNIH ŠOLAH MESTNE OBČINE KOPER
V zadnjem času se vse glasneje govori o učencih, ki izvajajo verbalno, psihično in fizično nasilje nad učenci in strokovnimi delavci. Osnovna šola je dokaj nemočna pri rokovanju z nasilnim otrokom, še posebej, če starši otroka ne želijo sodelovati, vključiti otroka v obravnavo itd. Tudi sicer pedagoški delavci nimajo ne ustreznega strokovne znanja ne prostorskih pogojev, da bi se lahko učinkovito soočali s takimi težavami. Poleg tega so brez sodelovanja staršev popolnoma nemočni. Največja težava je zagotovitev varnosti in nemoten potek pouka. Vključevanje takih otrok v redne oddelke, brez ustrezne stalne strokovne podpore, pomeni kratenje pravice do izobraževanja in varnega okolja otroka s težavami, kot tudi ostalih otrok v razredu. Poleg tega so kratene pravice strokovnim delavcem v razredu, ki so izpostavljeni verbalnim in fizičnim napadom teh otrok, posledično prihaja do izgorevanja.
Zanima me:
1. Ali je MO Koper s strani posamezne šole seznanjena z razmerami v zadevi navedene problematike – kdaj in katera šola je občino pisno seznanila?
2. Kaj je v zvezi s tem občina ukrenila, predlagala pristojnemu ministrstvu, katero pomoč je sama ponudila šolam?
3. Ali je za namen izboljšanja teh razmer odobrila dodatna sredstva za strokovno specifični kader ali drugo pomoč?
4. Kakšni so bili predlogi oz. prošnje ravnateljev osnovnih šol v zadevi te problematike?
5. Kako in kdaj vidi občina možnosti za izboljšanje takšnega stanja?
6. Ali na pristojnem ministrstvu deluje delovna skupina, v katero je vključena tudi MO Koper, za razreševanje te problematike?
7. Kakšno vlogo pri tem ima svetovalni center, organiziran s strani MO Koper oz. kakšno vlogo bi lahko imel v bodoče?

Odgovor: Z ravnatelji enajstih osnovnih šol sodelujemo in rešujemo prvenstveno zadeve, ki so skladno z zakonodajo v pristojnosti lokalne skupnosti. Udeležujemo pa se tudi aktivov ravnateljev, kjer obravnavajo različno problematiko in smo tako seznanjeni tudi z drugimi vprašanji, ki zadevajo šole, a so v pristojnosti ministrstva ali drugih institucij. Nasilje med otroki v šolah ni bilo nikoli izpostavljeno kot vsesplošen pojav večjega obsega, temveč so bili s strani posameznih ravnateljev izpostavljeni posamični specifični problemi. To so največkrat učenci, ki težje sledijo pouku, imajo določene vedenjske in čustvene težave ali motnje, pa tudi stiske, travme... in pogosto ne zmorejo osnovnih zahtev, ki jih določa šolski prostor. Skladno z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami prejmejo ti otroci dodatno strokovno pomoč, npr. v obsegu 2 ali največ 4 ure tedensko. Dodatna strokovna pomoč je učencu dodeljena z odločbo o usmeritvi, sredstva zanjo pa zagotavlja ministrstvo za izobraževanje. Pot do odločbe pa je pogosto dolga (tudi leto dni), saj gre za kompleksno, občutljivo in postopkovno zelo zahtevno problematiko. Posebno vlogo pri tem imajo starši in zlasti če ne sodelujejo, lahko postopke še dodatno podaljšajo. V čakanju na odločbo ali v primeru, ko šole s strani ministrstva ne dobijo zagotovljenih sredstev ali pa ta niso zadostna, se šole obrnejo na Mestno občino Koper. V teh primerih jim v okviru možnosti tudi zagotovimo dodatna namenska sredstva. Relativno velik del sredstev pa namenjamo tudi za dodatni program po izbiri šol, v okviru katerih lahko šole najdejo možnost tudi za delo z učenci s temi težavami. Pri izpeljavi postopkov se šole posvetujejo z ministrstvom, šolsko inšpekcijo, Zavodom za šolstvo. Nujno pa sodelujejo tudi z ustreznimi zunanjimi strokovnimi institucijami in drugimi pristojnimi službami (osebni zdravnik, pedopsihiater, psihologi in psihoterapevti, socialni delavci, policija...). Zlasti za delo z otroki s čustveno-vedenjskimi težavami je strokovno prepoznaven Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše v Kopru, ki deluje kot poslovna
enota OŠ Koper in katerega ustanovitelj in sofinancer je Mestna občina Koper. Deluje kot »nadgradnja« svetovalnih služb v osnovnih šolah. V svetovanje, diagnostiko in terapijo vključuje otroke in starše, učiteljem in ravnateljem pa nudi ustrezno supervizijo. Glede na to, da imamo v Slovenji le štiri Svetovalne centre za otroke, mladostnike in starše (še Ljubljana, Maribor in Novo Mesto), je skrb Mestne občine Koper za ustrezno psihosocialno pomoč
otrokom in družinam, očitna. Šole ugotavljajo, da so neke oblike nasilja vedno bile in je včasih bilo več fizičnega nasilja, ki pa je takoj vidno in se lahko takoj ukrepa. Danes pa so bolj zaskrbljujoče oblike spletnega
nasilja, ki se odvija doma in je težje prepoznavno oziroma se ga prepozna šele takrat, ko so posledice že vidne. Žal je taka oblika nasilja v porastu.

6. TRŽNA DEJAVNOST ZDRAVSTVENEGA DOMA KOPER (ZD)
Neuradno smo izvedeli, da obstajajo čakalne vrste tudi na področju samoplačništva oz. tržne dejavnosti ZD Koper. Pohvalno je, da tržna dejavnost znaša kar 8,52 % v celotnih prihodkih in ustvarja kar 30 % dobička ali 181.349 EUR.
Zanima me:
1. Kakšne so čakalne dobe na področju posamezne vrste samoplačniških storitev (povprečno) v letu za obdobje zadnjih petih let?
2. Ali je svet zavoda obravnaval problematiko čakalnih dob in katere sklepe je sprejel ter kdaj?
3. Ali ima ZD Koper sprejeto strategijo in vizijo na področju tržne dejavnosti (prosim za kopijo)
4. Kam je ZD vložil »dobiček« iz tržne dejavnosti – so sredstva šla namensko za širitev tržne dejavnosti in za razvoj novih dejavnosti ZD, kdaj in koliko?

Odgovor: Glede čakalnih dob pri samoplačniških storitvah je Zdravstveni dom Koper posredoval podatek, da pred 5-imi leti ni bilo nobene čakalne vrste, približno 2 leti pa zavod izvaja naročanje in pojavljajo se tudi čakalne dobe. Trenutna čakalna doba:

- kandidati za vozniška dovoljenja: 20-30 dni
- predhodni zdravstveni pregledi (nastop na delo): 30 dni
- obdobni zdravstveni pregledi: 30-60 dni
- kontrolni zdravstveni pregledi (po odvzemu vozniškega dovoljenja): 90 dni.
Problematika čakalnih dob na svetu zavoda ni bila posebej izpostavljena in obravnavana kot problematična. Zdravstveni dom Koper nima sprejete strategije na področju tržne dejavnosti. Presežek prihodkov iz tržne dejavnosti za leto 2016 v višini 181.349 eur je bil razdeljen na naslednji način:
- 42.700 eur (delovna uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu v skladu z 22.k členom ZSPJS),
- 138.649 eur za nakup osnovnih sredstev.


7. KOPER NA DLANI – ORGANIZACIJA IN FINANCIRANJE
12. maja letos se je odvijala prireditev Koper na dlani, na kateri so sodelovale krajevne skupnosti in društva koprske občine.
Zanima me:
1. Koliko so bili stroški prireditve po grobih vrstah stroškov in od kod so se financirali (viri)?
2. Koliko so znašali organizacijski stroški in iz katerih virov so se pokrivali?
3. Ali je prireditev slonela tudi na prostovoljskem delu in če je, v kakšni meri in kdo je opravljal prostovoljske aktivnosti? Ali obstaja evidenca števila opravljenih prostovoljnih ur dela? Če ne obstaja prosim vsaj za oceno števila teh ur.

Odgovor: Koper na dlani je prireditev, ki jo Mestna občina Koper skupaj z različnimi soorganizatorji organizira že 13 let. Letošnjo izvedbo smo v primerjavi s preteklimi leti programsko nadgradilo s predstavitvijo kulturnih društev na stojnicah in Kulturnim maratonom (bogatim spremljevalnim programom kulturnih društev), v luči pridobljenega naziva EDEN ter Evropskega leta kulturne dediščine. Celotne stroške prireditve težko podamo, saj Mestna občina Koper nimam vpogleda v posamezne stroške, ki so jih krili posamezni soorganizatorji prireditve, kot tudi ne v stroške, ki so jih imele posamezne krajevne skupnosti, društva, vinarji, oljkarji ter druge organizacije in posamezniki, ki so se v okviru prireditve predstavljali. Podamo lahko le stroške, ki jih je z izvedbo prireditve krila Mestna občina Koper in so razvidni v spodnji tabeli. Slednje je občina financirala iz sredstev namenjenih Promociji občine – iz postavke 224701 Sofinanciranje turističnih prireditev (kar je opredeljeno tudi v Proračunu Mestne občine Koper za leto 2018). Sredstva namenjena promociji in razvoju turizma (torej tudi sredstva za financiranje prireditve Koper na dlani) so v celoti namenska sredstva, pridobljena iz naslova prihodkov od turistične takse in koncesijskih dajatev od iger na srečo. 


8. SOFINANCIRANJE PROMOCIJSKIH PRIREDITEV IN PROMOCIJSKIH AKTIVNOSTI MO KOPER
MO Koper je za leto 2018 objavila razpis »Sofinanciranje promocijskih prireditev in promocijskih aktivnosti Mestne občine Koper. Letošnji javni razpis je razdeljen na pet vsebinskih sklopov, prijave je mogoče oddati v štirih terminih.

Zanima me:
1. Koliko prijav je prišlo za sklopa A in B na prvi rok prijave 6. marca in drugi rok prijave 24. aprila?
2. Katere prijave je razpisna komisija odobrila in v kakšnem znesku po prijaviteljih?

Odgovor: Število prijav oz. prireditev, ki jim je Mestna občina Koper dodela sredstva na Javnem razpisu za sofinanciranje prireditev in promocijskih aktivnosti Mestne občine Koper (in na posamezne razpisne roke) vsako leto navedemo v polletnem in zaključnem proračunu Mestne občine Koper.

 

9. PITNA VODA ZA NASELJA SOČERGE
Vasi Dolenjščine oziroma spodnje Sočerge: Olika, Pisari, Šeki, Maršiči in Karli nimajo urejenega dostopa do Rižanskega vodovoda (Mlini so povezani s hrvaškim vodovodom). Rižanski vodovod je v sklopu urejanja šengenske meje uredil oskrbo z vodo za mejni prehod, pri tem pa ohranil nedopustno in polovičarsko rešitev enosmerne vodne povezave in ne v zanki. Zaradi manjše porabe na mejnem prehodu mora tako RVK večkrat puščati iztekanje vode, da bi se ohranila pitnost. Omenjena zanka se že več let predvideva skozi vasi Dolenjščine. Izdelana sta bila že najmanj dva projekta s tem, da letošnji občinski proračun predvideva še tretjega v višini 5.000 EUR. Hkrati RV rešuje oskrbo s pitno vodo v vaseh Dolenjščine z dostavo v cisternah. Naročnik plača 22,50 EUR, občina pa vsako cisterno subvencionira s 100 EUR. Izlivka 100 m pred vasjo Olika je že omilila potrebe po vodi v tej vasi, končno pa bi naj letos v kratkem potegnili vodovodno napeljavo do uporabnikov v vasi.

Zanima me:
1. Zakaj RV tolerira neenako obravnavo porabnikov vode? Uporabniki vodnega zbiralnika v vasi Dvori plačujejo le vodarino, čeprav jim RVK vozi vodo v vodni zbiralnik v cisternah. Uporabniki v vaseh Dolenjščine pa morajo poleg  odarine v višini 7,31 EUR za 8 m3 vode plačati še prevoz (in okoljsko dajatev).
2. Kako je mogoče prevajati z ustavo določeno pravico do pitne vode v rešitve, kjer je voda oporečna in neprimerna za pitje (Olika, Dvori in vasi Dolenjščine)?
3. Koliko stroškov je imela MOK s subvencioniranjem dovoza vode v cisternah na podeželju v zadnjih treh letih?
4. Kakšni so stroški oskrbe s pitno vodo za vasi Dolenjščine prek vodovoda (in prepotrebne povratne zanke iz mejnega prehoda Sočerga)?
5. Zakaj se RV takoj ne loti ureditve zanesljive oskrbe s pitno vodo v vaseh Dolenjščine? Kdaj namerava to storiti?


Odgovor: Vrste nalog, ki se izvajajo v okviru storitev obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo in nekatere pogoje za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot javna služba, ter možnost za lastno oskrbo s pitno vodo določa Uredba o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12). Iz določil standarda opremljenosti naselij z javnim vodovodom izhaja, da mora biti opremljeno z javnim vodovodom območje poselitve s 50 ali več prebivalci s stalnim
prebivališčem in z gostoto poselitve večjo od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar. Na manjših območjih poselitve se lahko izvaja lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba objekta s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov. Zadnje večje naselje v MOK s 95 prebivalci je Loka, ki je po teh določilih bilo opremljeno z javnim vodovodom v tem letu. S tem smo na področju vodooskrbe izpolnili zakonske obveze. Skupno se sedaj iz javnega vodovodnega omrežja oskrbuje prek 90.000 uporabnikov, iz okrog 1000 km dolgega vodovodnega omrežja. Brez priključka je na območju MOK manj kot 200 oseb, kar pomeni, da je oskrba Istranov s pitno vodo iz javnega vodovoda izredno visoka – kar 99,7 %, je ena najvišjih v Sloveniji. Z izgradnjo vodovoda za mejni prehod Sočerga, ki ga je financiralo in zgradilo pristojno državno ministrstvo v letu 2011, so se ustvarili pogoji za oskrbo zaselkov pod Sočergo: Olika, Pisari, Šeki, Maršiči in Karli. V ta namen se je pristopilo k izdelavi projektne dokumentacije, ki predvideva izvedbo odcepnih vej za posamezne zaselke. Kljub temu, da je z ekonomskega in tehnološkega vidika gradnja tovrstnih vodovodov neracionalna, saj je gostota priključevanja gospodinjskih uporabnikov premajhna in posledično izmenjava vode v omrežju nezadostna, se je v 2018 pristopilo k izvedbi odcepa za vas Oliko in priključnega voda za obstoječe prebivalce. Osnovno poslanstvo občine in izvajalca javne službe Rižanskega vodovoda Koper je zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe s pitno vodo vsem uporabnikom v slovenski Istri, tako tistim, ki so priključeni na javno vodovodno omrežje, kot tudi vsem ostalim uporabnikom, katerim se oskrba s pitno vodo zagotavlja s prevozom z avtocisterno. Za te namene se na letni ravni s prevozom dostavi od 4.000 m3 do 5.000 m3 pitne vode, odvisno od vremenskih in padavinskih razmer. Poleg tega se s prevozom pitne vode oskrbuje tudi v VH Rakitovec, ki še ni priključen na javni sistem oskrbe s pitno vodo. Vsem uporabnikom, ki so upravičeni do tovrstne oskrbe se prevoz pitne vode izvaja pod enakimi pogoji in sicer vodo po veljavnem ceniku, ki je enak za vse uporabnike in prevoz po ceniku storitev dopolnilnih dejavnosti RVK, ki znaša 1,3432 EUR/m3 (z DDV). Občina ni imela s prevozi pitne vode nobenega stroška.

10. VODNI VIRI V ISTRI – MO KOPER
Slovenska Istra pod kraškim robom je »siva« Istra iz flišnih kamnin in je zato vodnata. Z vodo je zmogla oskrbovati nekajkrat več prebivalcev podeželja kot danes, vključno z živino in drobnico. Vasi so se oskrbovale z vodo iz vodnjakov, pučev in tudi vodnih izvirov. Zaradi zaraščanja površin in opuščanja izrabe nekdanjih vodnih virov utegnejo biti ti danes manj izdatni, še vedno pa obstajajo in utegnejo predstavljati dragoceno oporo v primeru nesreč ali zloma sedanjih rešitev oskrbe s pitno vodo na Obali. Hkrati gre pogosto za edinstvene suhozidne stvaritve, saj so ljudje znali ceniti vodo kot življenjsko pomemben vir. Družba Rižanski vodovod je edina zadolžena za oskrbo s pitno vodo.
Zanima me:
1. Ali obstaja pregled nad vodnimi viri v Slovenski Istri? Kje je možno dobiti podatke?
2. Kdo skrbi zanje in koliko sredstev se namenja za to (brez zajetja Rižane)?
3. Ali se Rižanski vodovod zaveda edinstvene kulturne dediščine vodnih virov v Slovenski Istri in v kakšni meri vzdržuje to bogastvo?
4. Kakšni so stroški Mestne občine Koper v letu 2018 za preskrbo s pitno vodo (investicije in vzdrževanje ter oskrba s pitno vodo sama).

Odgovor: Pregled nad vodnimi viri kot tudi skrb zanje je v domeni lastnika le-teh (država oz. pristojne državne službe). Skrb za posamezni vodni vir je lahko prenesena na prejemnika vodnega dovoljenja za rabo določenega vodnega vira pod pogoji. Skrb za lokalne vodne vire v slovenski Istri ne sodi med obvezne naloge gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, z izjemo vodnega vira Rižane, zato kljub visokem zavedanju o edinstveni vodni dediščini to področje ne sodi v pristojnost RVK Sicer pa so lokalni vodni vir, za vključitev v sistem javne oskrbe s pitno vodo, daleč premalo izdatni, prostorsko razpršeni in kakovostno izredno neprimerni za uporabo brez predhodne obdelave.
Stroški izvedbe investicij in obnov vodne infrastrukture za leto 2018 so razvidni iz proračuna. Pogodba o programu obnove vodne infrastrukture je v vrednosti 828.000 EUR in zajema obnove skupnega programa, obnovitvene investicije, projekte in investicije (vodovod Loka II. faza).

11. VODNA OSKRBA – MO KOPER
V 80. letih prejšnjega tisočletja se je že resneje obravnavala zamisel, da bi se na koritu reke Reke zgradil akumulacijski jez, ki bi zajel izdatne meteorne vode na začetku porečja Mirne in omogočil gospodarno rabo vode za potrebe  metijstva in turizma, hkrati pa prispeval k urejanju vodotokov in meteornih vod. Ali drugače, vode je pri nas dovolj, le da ni porazdeljena skozi vse leto. Današnje spremenjene klimatske razmere nakazujejo realno možnost, da se bomo v notranjosti Slovenske Istre soočili z močnejšimi sušnimi obdobji in izgubili samozadostnost pri oskrbi z vodo. Kmetijstvo je v tem delu Istre v razsulu. Razrašča se divjina, prišla je visoka divjad in zveri, prebivalci pa le stežka vidijo  riložnosti za dostojno življenje. Večji del zaledja Slovenske Istre se obnaša kot spalno naselje za mesto Koper.

Zanima me:
1. Ali obstajajo načrti okoli gradnje jeza na reki Reli?
2. Kakšni so postopki za pripravo gradnje in kdo mora sprejeti kakšne odločitve?
3. Ali vodi Mestna občina Koper kakšno dolgoročno politiko prilagajanja podnebnim spremembam?

Odgovor: Dejstvo je, da se z vidika vodnih virov razmere v oskrbi Obale s pitno vodo že več desetletji niso v ničemer izboljšale. V preteklosti je namreč bilo do različnih nivojev pripravljeno že več velikih projektov, ki so bili s strani države najprej predlagani in podprti, kasneje pa s strani države vsi ustavljeni. S strani slovenske vodnogospodarske stroke je bil že pred več kot 40 leti pripravljen koncept dolgoročne rešitve vodooskrbe za celotno južnoprimorsko regijo,  menovan regionalni Primorski vodovod, ki je bil sprejet kot obvezno izhodišče v Vodnogospodarskih osnovah RS. Na podlagi tega koncepta sta bila zgrajena tako novi magistralni sistem Rižanskega vodovoda – kot južni del – in sistem Kraškega vodovoda – kot zahodni del predvidenega regionalnega vodovoda. Leta 1994 je bila izvedena še medsebojna povezava obeh sistemov s 17 km dolgim cevovodom Rižana – Rodik. Poleg vodnega vira Malni je bila – kot druga faza za zelo dolgoročne potrebe – z regionalnim Primorskim vodovodom predvidena tudi gradnja akumulacije Padež. Za realizacijo osnovnega koncepta bi bilo v prvi fazi potrebno zgraditi še severni del regionalnega vodovoda –  ovezava z vodnim virom Malni, ki bi reševal vodooskrbo tudi za celotno območje Postojne in Pivke. Do celovite realizacije projekta ni prišlo, tudi zaradi neenotnosti v okviru same južnoprimorske regije, ki je sicer geografsko in mografsko največje strnjeno vododeficitarno območje v Sloveniji. Nastale so parcialne rešitve: Postojna je zgradila lasten vodovod z zajetjem Malni, za večji del kraškega območja je bil zgrajen vodovod z zajetjem Klariči, območje slovenske obale
pa se je leta 1970 odločilo za soinvestiranje v vodovod Gradole. Slednje se je izkazalo le kot odlaganje prave rešitve. Pravice iz soinvestiranja v Gradole so bile časovno omejene in so (kljub podaljšanju) po 30 letih potekle, lastnik vodovodnega sistema pa je postal Istrski vodovod Buzet. Vodo za slovensko Istro je od takrat dalje potrebno kupovati. K nedokončanju regionalnega primorskega vodovoda je prispevalo tudi kasnejše stališče Ministrstva za okolje in prostor, da sodi vodni vir Malni v povodje Črnega (in ne Jadranskega) morja, kar naj bi bilo vzrok za iskanje drugačnih rešitev. Leta 1997 je Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) kot najprimernejšo rešitev opredelilo akumulacijo Kubed, vendar pa je kasneje do nje zavzelo povsem odklonilna stališča. Leta 2003 je bila s strani MOP sprejeta odločitev, da je najprimernejša dolgoročna rešitev akumulacija Padež. Pričel se je postopek priprave DLN, v katerem je MOP prevzelo vlogo investitorja načrtovanih posegov, ki sicer predstavljajo projekt infrastrukture državnega pomena. 24.2.2004 je bil sprejet Program priprave DLN za ureditev oskrbe s pitno vodo in objavljen v Uradnem listu, št. 17/04. Ta definira naloge in nosilce in še vedno ni preklican. Za načrtovane prostorske ureditve so bili določeni naslednji cilji:

1. zagotovitev vodnega vira za oskrbo s pitno vodo širše regije, t.j. slovenske Istre ter zalednega kraškega območja,
2. zagotovitev ustreznih količin ter ustrezne kakovosti surove vode za vodooskrbo prebivalstva s pitno vodo dolgoročno, najmanj do leta 2030,
3. zagotovitev vodnega vira, ki ima najmanjši možni potencial ogroženosti, tako glede količin kot tudi kakovosti surove vode,
4. upoštevanje hidrografskih značilnosti in omejitev, pri čemer se tako vodni vir in vodovarstveni pasovi, kot tudi vsi ostali objekti, nahajajo na teritoriju Slovenije.

Glavni vodni vir Padež (za nas rezervni vodni vir), po katerem se potreba na območju slovenske Istre nakazuje že desetletja, ima status »objekta državnega pomena«. Država s pristojnimi službami je edina pristojna, da o tem odloča. Kdo in kako naj postopke vodi pa jasno definirajo področni predpisi:
 do 31.5.2018 Uredba o merilih in pogojih za določitev prostorskih ureditev državnega pomena (Ur.l. RS 103/13),
 od 1.6.2018 pa Gradbeni zakon (Ur. l. RS, št. 61/2017 in 72/2017) in Zakon o urejanju prostora (Ur. l. RS, št. 61/2017).
V okviru priprave državnega lokacijskega načrta so bile v znatnem obsegu izdelane potrebne študije in raziskave, strokovne podlage, investicijska, projektna in okoljska dokumentacija.
Opravljena so bila potrebna usklajevanja (strokovne institucije, ministrstva, UNESCO, Regijski park Škocjanske jame, občine). V okviru celovite presoje vplivov na okolje sta bila izdelana primerjalna študija variant in okoljsko poročilo, na katerega je bilo pridobljeno pozitivno mnenje. Projekt je bil predlagan tudi za sofinanciranje iz EU Kohezijskega sklada in vključen v OP ROPI za obdobje 2007-2013 (potrjeno na Evropski komisiji 27.8.2007). Sprejem DLN s strani vlade RS je bil predviden v decembru 2006, vendar pa je bilo delo na tem projektu v oktobru 2006 s strani MOP ustavljeno, brez obrazložitve, ki je bila sicer od MOP večkrat pisno zahtevana.

S strani MOP je bila v juliju 2009 predlagana obravnava devetih variant:
1. dovod vode iz Malnov,
2. dovod vode iz Brestovice,
3. dovod vode iz Ilirske Bistrice ter obstoječih akumulacij Mola in Klivnik,
4. dovod vode iz Italije,
5. akumulacija Kubed na Rižani,
6. akumulacija Pinjevec na Dragonji,
7. akumulacija Padež
8. desalinizacija morske vode,
9. obstoječe stanje – ničelna varianta (viri vode oz. Hrvaške, Rižane in Kraškega vodovoda).

Že z vidika vsebinske (ne)sprejemljivosti nekaterih posameznih variant je navedeni nabor neprimeren. Ne glede na to bi bila za kakršnokoli objektivno primerjavo potrebna obdelava variant na enakovrednem nivoju, z vso zakonsko  okumentacijo ter postopki preverjanja, usklajevanja in potrjevanja. Zaradi časa, ki bi bil za to potreben, za katerokoli varianto, ki bi bila izbrana (razen za Kubed in Padež, ki sta bila s strani MOP odklonjena), ne bi bilo več mogoče
pridobiti nepovratnih finančnih sredstev EU Kohezijskega sklada. Podoben konec, kot predhodne variante, je doživel tudi projekt »Oskrba s pitno vodo Obale in Krasa«, ki ga je MOP pospešeno začelo pripravljati v letu 2010. Glede na neodzivnost države pri zagotavljanju zadostnega glavnega in rezervnega vodnega vira za potrebe obalnih občin, je RVK s soglasjem in podporo občin ustanoviteljic pristopil k projektu razsoljevanja morske vode, kot dodatni vodni vir.

12. CESTA DO VASICE MLINI – SOČERGA
V času osamosvojitve se je država Slovenija iz logičnih razlogov odločila asfaltirati sicer v naravi neobstoječo pot do mejne vasice Mlini, k. o. Sočerga. Lastniki parcel so enoglasno, brez obotavljanja in odločno dali na razpolago potrebna zemljišča vzdolž celotne trase od odcepa Pisari, do mejne vasice Mlini. Nato pa je Mestna občina Koper potrebovala celih 25 let, da je končno leta 2017 spravila OPPN Pisari – Mlini v javno obravnavo. Sprejem OPPN je pogoj, da lahko lastniki, ki so dali zemljišče za potrebe nove ceste, pridejo do nadomestila. 

Zanima me:
1. Kdaj lahko razlaščeni lastniki pridejo do nadomestila za odtujena zemljišča?
2. Kakšen je postopek uveljavljanja nadomestila za odtujena zemljišča?


Odgovor:
1. Mestna občina Koper si več kot desetletje prizadeva sporazumno odkupiti zemljišča po katerih poteka cesta, vendar zaradi medsosedskih sporov ureditev ni bilo možno izvesti potrebnih premoženjskopravnih postopkov. 2. Po sprejetju OPPN bo MOK lastnikom ponovno podala ponudbo za odkup zemljišč na podlagi kupoprodajne pogodbe. Vrednost zemljišč bo ugotovljena na podlagi cenitve sodnega cenilca. V kolikor dogovor ne bo dosežen, bo MOK primorana zoper lastnike sprožiti postopek razlastitve.


13. ODLOK O NEKDANJIH TOPONIMIH
Občinski svet je sprejel Odlok o nekdanjih toponimih.
Zanima me:
1. Katere aktivnosti so bile izvedene od sprejetja odloka dalje?
2. Kdaj bodo aktivnosti zaključene in kako bo obveščen občinski svet?
3. Kdo so člani delovne skupine, njihov poklic oz. izobrazba ter vloga v delovni skupini?
4. Kateri stroški so nastali, komu so bili plačani in kdaj?


Odgovor: Po sprejetju Odloka o nekdanjih toponimih (v nadaljevanju: Odlok) je Župan dne 12.2.2018 imenoval petčlansko strokovno komisijo za področje toponomastike v Mestni občini Koper. Predsednik komisije je gimnazijski maturant, novinar in občinski svetnik Damian Fischer. Člani komisije pa so:
 Roberta Vincoletto, doktor znanosti zgodovine, vodja programa javnega zavoda Italijansko središče Carlo Combi Koper;
 Ivan Marković umetnostni zgodovinar in bibliotekar;
 Alberto Cernaz – gimnazijski maturant, novinar na Radiu Koper in nekdanji, urednik glasila Samoupravne italijanske skupnosti Koper La Citta';
 Suzana Todorović doktorica znanost s področja jezikoslovja, dialektologinja, zaposlena na Univerzi na Primorskem.

Strokovna komisija se je od sprejetja Odloka sestala trikrat in pripravila predlog o postavitvi obvestilnih tabel z nekdanjimi lokalnimi toponimi trgov v mestnem jedru Kopra. Grafična podoba obvestilnih table se je dopolnila z grbom Mestne občine Koper ter besedama v slovenskem jeziku “nekdanji” in italijanskem jeziku “già” se je dodala še angleška različica “formerly”. Zaradi spremenjene grafične oblike obvestilnih tabel se je na Zavod za varstvo kulturne dediščine - Območna enota Piran poslalo dodatno vlogo za kulturnovarstvene pogoje in soglasje. Po prejetem kulturnovarstvenem soglasju je Župan sprejel sklep o postavitvi obvestilnih tabel z nekdanjimi lokalnimi toponimi trgov, kot je določeno v Odloku. Poteka obveščanje lastnikov objektov o namestitvi obvestilnih tabel z nekdanjimi lokalnimi toponimi. V poletnih mesecih bo sledilo še nameščanje obvestilnih tabel trgov na predvidene lokacije.
Skladno z Odlokom je petčlanska strokovna komisija županova komisija. Predsedniku in članom komisije se po »Pravilniku o višini in načinu določanja plač ter plačil za opravljanje funkcije oziroma sejnin funkcionarjev Mestne občine Koper, članov delovnih teles Občinskega sveta in župana in drugih organov Mestne občine Koper ter o povračilih stroškov« izplačajo sejnine, in sicer za predsednika 3% in člane 1% od osnovne plače, ki jo prejema župan.
Komisija se je od sprejetja Odloka sestala tri krat. Prisotnim članom komisije so bile izplačane tudi pripadajoče sejnine.


14. UREDITEV DVIGALA V GASILSKEM DOMU DEKANI
Gasilski domovi so velika pridobitev v krajevnih skupnostih. Poleg gasilske dejavnosti se prostore oddaja tržno in pridobiva dodatna sredstva. Vendar je ponekod dostop starejšim v prostore družabne narave omejen. Tak primer je tudi v Dekanih. Z zunanjo izvedbo dvigala bi bilo možno oviro hitro in učinkovito razrešiti v korist in zadovoljstvo krajanov.
Zanima me:
1. Ali je MO Koper pripravljena financirati postavitev dvigala na Gasilskem domu Dekani?
2. Kakšna je dostopnost za starejše do družabnih prostorov v posameznem gasilskem doku v MO Koper?
3. Ali je občina v preteklosti že prejela predloge za gradnjo dvigal in kako jih je obravnavala?


Odgovor: Mestna občina Koper s pobudo oz. prošnjo za financiranje dvigala v Gasilskem domu Dekani ni seznanjena, zato se tudi do morebitnega financiranja ne more opredeliti. Gasilski dom v Dekanih je v lasti Prostovoljnega Gasilskega društva Dekani, občina pa za potrebe dejavnosti gasilskih društev (s tem je mišljena dejavnost gasilstva) sofinancira nabavo vozil, druge opreme pa tudi posamezne obnove, dozidave, gradnje objektov gasilskih domov.


15. UREDITEV PARKIRANJA OB SOBOTAH – POVEČAN PROMET ZARADI POROK V PRETORSKI PALAČI
Nujno je potrebno, da redarji MO Koper v času porok ob sobotah usmerjajo promet – parkiranje na ustrezna mesta v okviru razpoložljivosti, saj v primerih, ko gre za velike poroke vlada pravi kaos. Prihaja tudi do zaparkiranja, zamud in nejevolje svatov. Potrebno je tudi postaviti usmerjevalne table.
Zanima me:
1. Ali UE Koper obvešča MO Koper o času in številu porok?
2. Ali redarska služba spremlja dogajanja in ukrepa?
3. Ali je možno odpreti v primerih velikih porok Titov trg za kratkoročno parkiranje?
4. Katere ukrepe lahko občina izvrši?

Odgovor: UE Koper redno obvešča MO Koper o času in številu porok, saj se poroke večinoma odvijajo v Pretorski palači, s katero upravlja MO Koper. OR in OI MOK spremlja vsa dogajanja v MOK, ter v skladu s predpisi ukrepa, ravno tako v skladu s predhodnim dogovorom aktivno sodeluje pri istih. Kot vedno je MOK dovzetna za različne pobude, ki so na primeren način in pravočasno posredovane občinski upravi.

Search